Filmarija
- Episodios
- 93
- Se publica
- cada mes
- Último episodio
- 12 Nov 2026
Sobre el podcast
Podcast Društva slovenskih režiserjev. O filmu, aktualnem dogajanju v zvezi s filmom in vseh drugih filmskih tematikah govorijo slovenski režiserji in gostje. Podcast nastaja s podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije.
Episodios 93
Vzpostavljanje ravnovesja: Sistemski vidiki
Dolga obdobja intenzivnega dela, stresni in nenehno spreminjajoči se roki, nestabilno ravnovesje med delom in prostim časom, kronično pomanjkanje počitka, toleranca do neustreznih oblik vedenja, projektnost in …
Notas del episodio
Dolga obdobja intenzivnega dela, stresni in nenehno spreminjajoči se roki, nestabilno ravnovesje med delom in prostim časom, kronično pomanjkanje počitka, toleranca do neustreznih oblik vedenja, projektnost in hierarhičnost delovnih struktur, visoka stopnja prekarnosti, eksistencialna negotovost ter visoka pričakovanja so poglavitni dejavniki, ki uvrščajo filmsko delo med področja z najvišjim davkom za duševno zdravje.
Serija podkastov z naslovom Vzpostavljanje ravnovesja v ospredje postavlja duševno zdravje filmske skupnosti, pa tudi širšega kulturno-umetniškega sektorja. Temi se posvetimo skozi osebne in sistemske vidike ter znanje in izkušnje tako strokovnjakinj kot filmskih delavk, ki se z njo tako ali drugače srečujejo. Pri tem se dotaknemo različnih področij delovanja, saj so ta med seboj tesno povezana in prepletena.
Na podkastu sodelujejo Eva Matjaž, Maja Sever in Marina Gumzi, pogovor moderira Ana Šturm, za montažo je poskrbel Kristian Božak Kavčič.
Podkast je nastal v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in režiserk v okviru projekta Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI ter s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.
Vzpostavljanje ravnovesja: Izgorelost
Dolga obdobja intenzivnega dela, stresni in nenehno spreminjajoči se roki, nestabilno ravnovesje med delom in prostim časom, kronično pomanjkanje počitka, toleranca do neustreznih oblik vedenja, projektnost in …
Notas del episodio
Dolga obdobja intenzivnega dela, stresni in nenehno spreminjajoči se roki, nestabilno ravnovesje med delom in prostim časom, kronično pomanjkanje počitka, toleranca do neustreznih oblik vedenja, projektnost in hierarhičnost delovnih struktur, visoka stopnja prekarnosti, eksistencialna negotovost ter visoka pričakovanja so poglavitni dejavniki, ki uvrščajo filmsko delo med področja z najvišjim davkom za duševno zdravje.
Serija podkastov z naslovom Vzpostavljanje ravnovesja v ospredje postavlja duševno zdravje filmske skupnosti, pa tudi širšega kulturno-umetniškega sektorja. Temi se posvetimo skozi osebne in sistemske vidike ter znanje in izkušnje tako strokovnjakinj kot filmskih delavk, ki se z njo tako ali drugače srečujejo. Pri tem se dotaknemo različnih področij delovanja, saj so ta med seboj tesno povezana in prepletena.
Na podkastu sodelujeta Iza Strehar in Ira Cecić, pogovor moderira Marina Gumzi, za montažo pa je poskrbel Kristian Božak Kavčič.
Podkast je nastal v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in režiserk v okviru projekta Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI ter s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.
Vzpostavljanje ravnovesja: Kulturno-umetniški sektor in duševno zdravje
Dolga obdobja intenzivnega dela, stresni in nenehno spreminjajoči se roki, nestabilno ravnovesje med delom in prostim časom, kronično pomanjkanje počitka, toleranca do neustreznih oblik vedenja, projektnost in …
Notas del episodio
Dolga obdobja intenzivnega dela, stresni in nenehno spreminjajoči se roki, nestabilno ravnovesje med delom in prostim časom, kronično pomanjkanje počitka, toleranca do neustreznih oblik vedenja, projektnost in hierarhičnost delovnih struktur, visoka stopnja prekarnosti, eksistencialna negotovost ter visoka pričakovanja so poglavitni dejavniki, ki uvrščajo filmsko delo med področja z najvišjim davkom za duševno zdravje.
Serija podkastov z naslovom Vzpostavljanje ravnovesja v ospredje postavlja duševno zdravje filmske skupnosti, pa tudi širšega kulturno-umetniškega sektorja. Temi se posvetimo skozi osebne in sistemske vidike ter znanje in izkušnje tako strokovnjakinj kot filmskih delavk, ki se z njo tako ali drugače srečujejo. Pri tem se dotaknemo različnih področij delovanja, saj so ta med seboj tesno povezana in prepletena.
Na podkastu sodelujeta Urška Jež in Špela Prelovšek, pogovor moderira Ana Šturm, za montažo pa je poskrbel Kristian Božak Kavčič.
Podkast je nastal v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in režiserk v okviru projekta Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI.
Igor Šmid
Igor Šmid, dolgoletni redni profesor za televizijsko režijo na AGRFT, se je jeseni 2025 upokojil. Ob pomembni življenjski prelomnici pa še vedno bistro razmišlja o slovenskem avdiovizualnem prostoru, mestu, ki …
Notas del episodio
Igor Šmid, dolgoletni redni profesor za televizijsko režijo na AGRFT, se je jeseni 2025 upokojil. Ob pomembni življenjski prelomnici pa še vedno bistro razmišlja o slovenskem avdiovizualnem prostoru, mestu, ki ga ima v njem televizija ter o pedagoškem delu, ki ga je opravljal. Z njim se je pogovarjal kolega Aljaž Bastič.
Režirati šport
Jaka Krivec je televizijski režiser, zaposlen na RTV Slovenija, kjer režira najzahtevnejše športne prenose vseh panog, često za mednarodno občinstvo. Pogovor z njim ponuja dragocen vpogled v zakulisje …
Notas del episodio
Jaka Krivec je televizijski režiser, zaposlen na RTV Slovenija, kjer režira najzahtevnejše športne prenose vseh panog, često za mednarodno občinstvo. Pogovor z njim ponuja dragocen vpogled v zakulisje televizijskih športnih prenosov ter o vlogi režiserja v njih.
Slepe pege: Nevidni filmski poklici
Čeprav je film vizualno umetniško delo, so tisti, ki ustvarjajo celotno vizualno sliko - scenografi, kostumografi in oblikovalci maske pogosto nevidni. V pogovoru smo poskušali odstreti in poslušalcem …
Notas del episodio
Čeprav je film vizualno umetniško delo, so tisti, ki ustvarjajo celotno vizualno sliko - scenografi, kostumografi in oblikovalci maske pogosto nevidni. V pogovoru smo poskušali odstreti in poslušalcem približati dela, ki so jih v zgodovini filma in televizije ustvarili kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, oblikovalka maske Gabrijela Fleischman, SKOM-ova nagrajenka za življenjsko delo, scenograf Duško Milavec, nagrajenec Metoda Badjure za življenjsko delo ter Jani Kovič, scenograf in producent. Podkast je nastal v organizaciji Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, v sodelovanju z društvom SKOM in Društvom slovenskih režiserjev in režiserk ter s finančno podporo Slovenskega filmskega centra.
Pogovor moderira Barbara Kapelj. Za montažo je poskrbel Kristian Božak Kavčič
Slepe pege: Pionirke slovenske dokumentaristike
Tokratno epizodo slepih peg slovenskega filma posvečamo televizijski dokumentaristiki, ali morda še pomembneje, vlogi, ki so jo imele v slovenski dokumentaristiki ženske. Ko se je slovenska povojna filmska …
Notas del episodio
Tokratno epizodo slepih peg slovenskega filma posvečamo televizijski dokumentaristiki, ali morda še pomembneje, vlogi, ki so jo imele v slovenski dokumentaristiki ženske. Ko se je slovenska povojna filmska produkcija šele vzpostavljala, je dokumentarni film našel zatočišče prav na javni televiziji, kjer se je sprva vzpostavil v okviru aktualno-politične redakcije, nato pa kmalu začel razvijati po svoje. O zgodovini slovenske televizijske dokumentaristike in njenih pionirkah, ki so tkale nevidno, v zgodovini slovenskega filma povsem spregledano pot današnjim filmskim avtoricam, smo se pogovarjali z režiserko, scenaristko in avtorico več kot 40 televizijskih dokumentarnih filmov Majo Weiss, ter z urednico na TV Slovenija, scenaristko in avtorico številnih televizijskih dokumentarcev, Katjo Stamboldžioski. Pogovor je vodila filmska delavka Varja Močnik.
Podkast je nastal v organizaciji Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in režiserk.Slepe pege: Avantgardni film
Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945–1991), vendar pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme …
Notas del episodio
Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945–1991), vendar pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme danes z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki postaja po dolgem času ponovno viden. A natančnejši pregled, predvsem pa delo z materiali (ter njihovimi avtorji), je izpostavilo kar nekaj slepih peg pri obravnavanju tega segmenta filmske dediščine. O slepih pegah slovenske filmske avantgarde se je z režiserjem in skrbnikom zbirke eksperimentalnega filma Slovenske kinoteke Matevžem Jermanom ter slikarjem in avtorjem eksperimentalnih filmov Tonetom Račkim pogovarjal filmski kritik Robert Kuret.
Podkast je nastal v organizaciji Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).
Montaža: Kristian Božak KavčičSlepe pege: Kvir podobe
Zgodovine LGBTQ+ podob in kultur jugovzhodne Evrope so bile večinoma izbrisane na več ravneh – tako zaradi regionalnih izbrisov LGBTQ+ manjšin iz kolektivnega spomina, kot tudi zaradi prevlade anglo-ameriških …
Notas del episodio
Zgodovine LGBTQ+ podob in kultur jugovzhodne Evrope so bile večinoma izbrisane na več ravneh – tako zaradi regionalnih izbrisov LGBTQ+ manjšin iz kolektivnega spomina, kot tudi zaradi prevlade anglo-ameriških pristopov h kvir filmski teoriji in zgodovini, ki je večkrat reproducirala idejo, da se javne kvir kulture v regiji pojavijo šele po zamenjavi socializma s kapitalizmom ter domnevnega konservativizma omenjenih regij z evropskim liberalizmom. A primer Jugoslavije (in specifično Slovenije v času socializma) pokaže, da kvir filmske podobe niso le obstajale, temveč so izzivale občinstva in cenzorje že v času, ko homoseksualnost pri nas ni bila legalizirana. S prvo epizodo podkasta Slepe pege tako osvetljujemo pozabljene zgodovine kvir filmskih podob in režiserjev ter politične pomene kvir vidnosti na filmu v času socializma. Govorimo o Duletiču, Jostu, Hladniku in Čapu. O poskusih arhiviranja in izpostavljanja teh podob. O odsotnosti lezbištva tudi iz filmov z LGBT podobami. O izbrisih vzhodnoevropskih LGBT+ filmskih podob iz spomina, kot da jih pred osemdesetimi ni bilo. Ter o novih časih - katere LGBT+ filme imamo, zakaj jih ni več in kaj so tiste problematične reprezentacije, ki se stalno ponavljajo.
Pogovor s pisateljico, aktivistko in večletno sodelavko LGBT festivala, Suzano Tratnik ter pesnikom, pisateljem in direktorjem LGBT festivala, Branetom Mozetičem se je pogovarjala filmska kritičarka, raziskovalka in akademičarka, dr. Jasmina Šepetavc.Podkast je nastal v organizaciji Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI, v sodelovanju z Društvom slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).
Montaža: Kristian Božak Kavčič
Matjaž Klopčič - profesor
Po čem se legende slovenskega filma, režiserja, profesorja in tudi posebneža Matjaža Klopčiča spominjajo njegovi študentje? Pogovor z režiserji Varjo Močnik, Martinom Srebotnjakom in Majo Weiss je bil posnet v …
Notas del episodio
Po čem se legende slovenskega filma, režiserja, profesorja in tudi posebneža Matjaža Klopčiča spominjajo njegovi študentje? Pogovor z režiserji Varjo Močnik, Martinom Srebotnjakom in Majo Weiss je bil posnet v Slovenski Kinoteki med retrospektivo ob devetdeseti obletnici Klopčičevega rojstva, moderira Urša Menart.
Pritisk daljinca: Uredništvo otroških in mladinskih oddaj RTV Slovenija
Verjetno se mnogi med nami s posebno nostalgijo spominjamo nedeljskih juter, ki so poleg dišečih palačink ob zajtrku servirala tudi najljubši otroški program Živ žav. A časi spremljanja linearne televizije so v …
Notas del episodio
Verjetno se mnogi med nami s posebno nostalgijo spominjamo nedeljskih juter, ki so poleg dišečih palačink ob zajtrku servirala tudi najljubši otroški program Živ žav. A časi spremljanja linearne televizije so v kontekstu novih načinov gledanja skorajda minili. Vsebine, ki jih pripravlja Uredništvo otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija, se tako trudijo stopati v korak s časom, vedno z mislijo na kakovostno vsebino, ki svoje občinstvo izobražuje, obvešča in seveda – zabava. Kaj pomeni kakovostna televizijska vsebina za otroke in mlade, kako se spreminjajo gledalske navade in kaj pomeni dober skeč bomo izvedeli v pogovoru z Martino Peštaj, urednico Uredništva otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija, Meto Ornik, dolgoletno sodelavko RTV Slovenija, voditeljico in novinarko, trenutno pa urednico posameznih oddaj, kot sta Krompir in Osvežilna fronta, ter Urško Mlakar, dolgoletno sodelavko uredništva, trenutno pa scenaristko pri oddaji Osvežilna fronta.
- Voditeljica: Anja Banko
- Produkcija: Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI
- Sofinancer: Slovenski filmski center (SFC)
Pritisk daljinca: televizijska režija z Aljažem Bastičem
Aljaž Bastič je televizijski režiser in asistent za področje televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, ter velik ljubitelj glasbe. Na televiziji soustvarja najrazličnejše oddaje …
Notas del episodio
Aljaž Bastič je televizijski režiser in asistent za področje televizijske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, ter velik ljubitelj glasbe. Na televiziji soustvarja najrazličnejše oddaje – od olimpijskega studia in Tarče, prek dokumentarnih feljtonov, do mladinskih oddaj, posebno afiniteto pa ima do režije glasbenih oddaj in koncetov klasične glasbe. Z njim smo se pogovarjali o razlikah med filmsko in televizijsko režijo in predvsem o tem, kaj vse zajema, ter kako poteka delo televizijskega režiserja. V pogovoru se dotaknemo tudi glasbene produkcije na RTV, vloge glasbe na TV, ter specifik prenašanja koncertov in ustvarjanja glasbenih televizijskih oddaj.
- Voditeljica: Ana Šturm
- Montaža: Kristian Božak Kavčič
- Produkcija: Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI
- Sofinancer: Slovenski filmski center (SFC)
Pritisk daljinca: glasba in glasbeno oblikovanje
Glasba je neobhoden del večine radijske in televizijske produkcije, od dokumentaristike, igranih filmov in radijskih iger do serij in poročil, a o njenem nastajanju velikokrat vemo zelo malo. Z glasbeno …
Notas del episodio
Glasba je neobhoden del večine radijske in televizijske produkcije, od dokumentaristike, igranih filmov in radijskih iger do serij in poročil, a o njenem nastajanju velikokrat vemo zelo malo. Z glasbeno oblikovalko in dramaturginjo Darjo Hlavka Godina in skladateljem Tomažem O. Rousom se bomo pogovarjali o skladanju glasbe in glasbenem oblikovanju; prek vpogleda v njuno delo se bomo dotaknili samega ustvarjalnega procesa, komunikacije, ki je potrebna za nastajanje radijskih iger in televizijskih serij, avtorskih pravic, glasbenih knjižnic in seveda tehnoloških sprememb ter njihovega vpliva na glasbo in zvok na radiu in televiziji.
Voditelj: Peter Žargi
Montaža: Kristian Božak Kavčič
Produkcija: Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI
Sofinancer: Slovenski filmski center
Pritisk daljinca: Kino RTV
Dve izmed najprepoznavnejših znamk Radiotelevizije Slovenija sta skrbno kuriran program tujih filmov in redno, poglobljeno pokrivanje filmskih vsebin. Ne enega ne drugega si ni mogoče predstavljati brez …
Notas del episodio
Dve izmed najprepoznavnejših znamk Radiotelevizije Slovenija sta skrbno kuriran program tujih filmov in redno, poglobljeno pokrivanje filmskih vsebin. Ne enega ne drugega si ni mogoče predstavljati brez natančnega uredniškega dela, ki je za občinstvo v veliki meri neoprijemljivo, velikokrat pa tudi podcenjeno. Da nas uvedeta v čare in zagate uredniškega dela na javni radioteleviziji, smo na pogovor povabili urednico kinotečnega programa na Televiziji Slovenija Ivano Novak in Teso Drev Juh, urednico najstarejše filmske oddaje pri nas
Gremo v kino, ki jo lahko že od leta 1946 poslušate na Radiu Slovenija - od njegove ustanovitve naprej na tretjem programu ARS.Voditelj: Žiga Brdnik
Montaža: Kristian Božak Kavčič
Produkcija: Društvo slovenskih filmskih publicistov FIPRESCISofinancer: Slovenski filmski center
Vse po planu
Posnetek prvega večera sekcije DSR Asistenti režiserji v sodelovanju z AGRFT. S predsednico sekcije Urško Kos, Ireno Gatej in Vladom Bulajićem se je o poklicu asistenta režiserja pogovarjal Juš Premrov.
Uporabne aplikacije za filmarje
Pogovor o orodjih, ki filmarjem pomagajo v predprodukciji in produkciji. Pogovor vodi Urša Menart, gosta Juš Premrov in Luka Marčetić.
Najboljši filmi leta 2023
Iza Strehar, Lea Kukovičič, Tosja Flaker Berce in moderator Luka Marčetić govorijo o svojih najljubših filmih leta 2023. Popravek: v filmu Vzornik ne igra Voranc Mandić, ampak France Mandić. Se opravičujemo.
Fountain
Kaj je Fountain in zakaj je to najbolj pomembno scenaristično orodje? Fountain predstavita Juš Premrov in Luka Marčetić. Zapiski: - fountain.io - afterwriting - fountain loader - highland 2 - beat
O filmu in ekologiji v novem KINU!
O novi ediciji KINA! (51), posvečeni filmu in ekologiji, so se pogovarjali Maja Krajnc, Oskar Ban Brejc, Veronika Šoster in Robert Kuret. Zmontiral: Tadej Sinkovič.
O etiki pri dokumentarnem filmu
Petra Seliškar, Maja Prettner, Damjan Kozole, Boris Petković in Amir Muratović. Pet režiserjev, ki so se z dokumentarci predstavili na 26. festivalu slovenskega filma v Portorožu. Pogovarjali so se o intimi v …
Notas del episodio
Petra Seliškar, Maja Prettner, Damjan Kozole, Boris Petković in Amir Muratović. Pet režiserjev, ki so se z dokumentarci predstavili na 26. festivalu slovenskega filma v Portorožu. Pogovarjali so se o intimi v dokumentarnih filmih, zaupanju protagonistov, odgovornosti režiserja, o etiki. In da nekatere zgodbe moramo povedati, pa čeprav nam za film nihče ni obljubil niti centa.
Strateški načrt za razvoj AV industrije
O strateškem načrtu za razvoj AV industrije v RS do leta 2030, ki ga je pripravila ZDSFU, govorijo Klemen Dvornik, Matevž Luzar, Kolja Saksida in Petra Vidmar. Pogovor moderira Urša Menart.
"Kino Paradiž": Direktorici kinematografov
Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri …
Notas del episodio
Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka. To simbolno pomembno leto za našo filmsko kulturo smo vzeli kot izhodišče za pogovor in razmislek o pomenu kina. Kako se je izkušnja, prostor in identiteta kina spreminjala skozi leta? V zadnji poletni epizodi smo k pogovoru povabili direktorico Mestnega kina Kinodvor, Metko Dariš in direktorico Slovenske kinoteke, Ženjo Leiler Kos. Z njima se je pogovarjala filmska kritičarka Anja Banko.
Serija štirih pogovorov "Kino Paradiž" je nastala kot skupen projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).
"Kino Paradiž": Od vstopnice do sedeža
Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri …
Notas del episodio
Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka. To simbolno pomembno leto za našo filmsko kulturo smo vzeli kot izhodišče za pogovor in razmislek o pomenu kina danes, pa tudi za vpogled v po navadi skrite vidike kinoizkušnje. Kdo so ljudje, ki delajo kino oziroma v kinu? Kako se oblikuje kinospored, kako poteka filmska projekcija, kdo vam na blagajni rezervira vstopnice? Kakšne so zgodbe ljudi, ki delajo v kinu? Kako se kina nekoč in danes spominjajo zvesti obiskovalci_ke? K pogovoru smo povabili pogosto spregledan segment soustvarjalcev naše kino izkušnje: blagajničarko Mestnega kina. Kinodvor Mojco Pagon, blagajnika Slovenske kinoteke Omarja Ait Si Mohameda in eno najzvestejših obiskovalk kina pri nas, Majdo Kne.
Serija štirih pogovorov "Kino Paradiž" je nastala kot skupen projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).
"Kino Paradiž": Kinooperaterji
Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri …
Notas del episodio
Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka. To simbolno pomembno leto za filmsko kulturo smo tako prepoznali kot dobro priložnost za razmislek o pomembnosti obstoja kinematografskih prostorov ter odpiranja vprašanj o nevralgičnih točkah kino izkušnje ter potencialih njene prihodnosti. Tokrat smo k dialogu smo povabili glavne akterje, ki iz ozadja ustvarjajo našo kino izkušnjo: kinooperaterje Marka Makuca (Maki 'ma Kino), Marka Turkuša (Slovenska kinoteka) in Klaro Šulek (Lutkovno gledališče Maribor, Letni kino Minoriti), pogovor je moderiral filmski kritik Žiga Brdnik.
Serija štirih pogovorov "Kino Paradiž" je nastala kot skupen projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).
"Kino Paradiž": Kuratorji filmskih programov
Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri …
Notas del episodio
Leto 2023 je leto kina. Leto okroglih obletnic ključnih filmskih prostorov pri nas – 100. obletnice prve dvorane v mestu, izgrajene z namembnostjo kina, Mestnega kina Kinodvor in 60. obletnice dvorane, v kateri danes domuje Slovenska kinoteka. To simbolno pomembno leto za filmsko kulturo smo tako prepoznali kot dobro priložnost za razmislek o pomembnosti obstoja kinematografskih prostorov ter odpiranja vprašanj o nevralgičnih točkah kino izkušnje ter potencialih njene prihodnosti. Posebna poletna serija podkastov, zbrana pod imenom “Kino Paradiž”, se bo tako ukvarjala z vprašanjem novih načinov gledanja, prepletom kritike in kuratorstva oz. oblikovanja filmskega programa, redefinicijo kinematografov skozi minulo stoletje in vpetostjo ter vplivom tehnoloških sprememb na izkušnjo kina. Tokrat smo k dialogu smo povabili glavne akterje, ki ustvarjajo našo kino izkušnjo in vzdržujejo visoko raven kino kulture pri nas: kuratorje filmskih in festivalskih programov, Mašo Peče (Festival Kurja polt, Kinosloga. Retrosex), Varjo Močnik (Kino Otok, Slovenska kinoteka) in Matevža Jermana (FeKK), pogovor je moderiral Oskar Ban Brejc.
Serija štirih pogovorov "Kino Paradiž" je nastala kot skupen projekt Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI, revije Ekran in Društva slovenskih režiserjev in režiserk (DSR).
AGRFT simpozij 2022 4/4
Simpozij AGRFT 2022 - 2. predavanje - prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v …
Notas del episodio
Simpozij AGRFT 2022 - 2. predavanje - prof. dr. Sandra Bašić Hrvatin
Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21. stoletju že precej zasenčili novi mediji, globalna zdravstvena kriza pa je te karte znova premešala. Kinodvorane so za dalj časa zaprle svoja vrata, filmi pa so prek pretočnih platform zapolnili čas, ki smo ga preživljali v karanteni. Televizija in radio sta stopila v ospredje s svojo ažurnostjo in v nekaterih segmentih populacije še vedno precej večjo dostopnostjo od spletnih medijev, kar jima je povrnilo družbeno vlogo, kakršne že dolgo nista imela.
AGRFT simpozij 2022 3/4
Simpozij AGRFT 2022 - 2. panel - Film - prof. dr. Darko Štrajn, doc. dr. Maja Krajnc Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije …
Notas del episodio
Simpozij AGRFT 2022 - 2. panel - Film - prof. dr. Darko Štrajn, doc. dr. Maja Krajnc
Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21. stoletju že precej zasenčili novi mediji, globalna zdravstvena kriza pa je te karte znova premešala. Kinodvorane so za dalj časa zaprle svoja vrata, filmi pa so prek pretočnih platform zapolnili čas, ki smo ga preživljali v karanteni. Televizija in radio sta stopila v ospredje s svojo ažurnostjo in v nekaterih segmentih populacije še vedno precej večjo dostopnostjo od spletnih medijev, kar jima je povrnilo družbeno vlogo, kakršne že dolgo nista imela.
AGRFT simpozij 2022 2/4
Simpozij AGRFT 2022 - 1. predavanje - prof. dr. Slavko Splichal Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21 …
Notas del episodio
Simpozij AGRFT 2022 - 1. predavanje - prof. dr. Slavko Splichal
Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21. stoletju že precej zasenčili novi mediji, globalna zdravstvena kriza pa je te karte znova premešala. Kinodvorane so za dalj časa zaprle svoja vrata, filmi pa so prek pretočnih platform zapolnili čas, ki smo ga preživljali v karanteni. Televizija in radio sta stopila v ospredje s svojo ažurnostjo in v nekaterih segmentih populacije še vedno precej večjo dostopnostjo od spletnih medijev, kar jima je povrnilo družbeno vlogo, kakršne že dolgo nista imela.
AGRFT simpozij 2022 1/4
Simpozij AGRFT 2022 - 1. panel - Televizija - izr. prof. dr. Melita Zajc, doc. dr. Polona Petek, doc. dr. Jana Jedličková. Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod …
Notas del episodio
Simpozij AGRFT 2022 - 1. panel - Televizija - izr. prof. dr. Melita Zajc, doc. dr. Polona Petek, doc. dr. Jana Jedličková.
Mednarodni znanstveni simpozij Film, radio in televizija med pandemijo je pod drobnogled postavil vpliv pandemije na medije, ki so jih v 21. stoletju že precej zasenčili novi mediji, globalna zdravstvena kriza pa je te karte znova premešala. Kinodvorane so za dalj časa zaprle svoja vrata, filmi pa so prek pretočnih platform zapolnili čas, ki smo ga preživljali v karanteni. Televizija in radio sta stopila v ospredje s svojo ažurnostjo in v nekaterih segmentih populacije še vedno precej večjo dostopnostjo od spletnih medijev, kar jima je povrnilo družbeno vlogo, kakršne že dolgo nista imela.
Aquí están los 40 episodios más recientes de 93. Los anteriores están en el feed del podcast.
Podcasts similares
Más podcasts de Cine y TV
¿Es tu podcast?
Confírmalo con una entrada en tu feed: aquí recibes un código, lo añades como podcast:txt en el canal de tu feed y nosotros lo comprobamos. Después tu podcast aparecerá como «verificado» en SoundNode.