Jezikovni pogovori
- Episodios
- 100
- Se publica
- cada semana
- Último episodio
- 10 Nov 2026
Sobre el podcast
Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Gostje oddaje so jezikoslovci, učitelji, prevajalci, informatiki, inženirji, pravniki, zdravniki, psihologi, predstavniki ranljivih skupin idr.
Episodios 100
Nina Apollonio: Ko dobimo odziv gluhih uporabnikov, najbolje vemo, kako dobro smo opravili svoje delo
14. novembra obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika, ki je materni jezik skupnosti gluhih v Sloveniji. Ob tej priložnosti smo se o delu, poklicu in poslanstvu tolmačev slovenskega znakovnega jezika …
Notas del episodio
14. novembra obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika, ki je materni jezik skupnosti gluhih v Sloveniji. Ob tej priložnosti smo se o delu, poklicu in poslanstvu tolmačev slovenskega znakovnega jezika pogovarjali z Nino Apollonio, tolmačko slovenskega znakovnega jezika in vršilko dolžnosti direktorja Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik. Tonski mojster: Franci ModerKako se naučiti dvojine – ko učenje slovenščine za tujce postane gledališka predstava
V Prešernovem gledališču Kranj so ustvarili predstavo Kako se naučiti dvojine, ki je zasnovana kot gledališki učbenik slovenščine za tujce. Ustvarjalci so navdih poiskali v učbenikih za učenje slovenščine in …
Notas del episodio
V Prešernovem gledališču Kranj so ustvarili predstavo Kako se naučiti dvojine, ki je zasnovana kot gledališki učbenik slovenščine za tujce. Ustvarjalci so navdih poiskali v učbenikih za učenje slovenščine in pri vsakdanjih izkušnjah ljudi, ki jim slovenščina ni materni jezik. S predstavo odpirajo vprašanja, kako jezik vpliva na vključevanje tujcev v družbo in kakšne predstave o govorcih drugih jezikov posredujejo učbeniki. Predstava se odziva tudi na predlog novega zakona o tujcih. Gostja je soavtorica in dramaturginja predstave Simona Hamer.Novo mesto ostaja Novo mesto
Čeprav včasih nergamo nad izjemami v pravopisnih pravilih, si jih, kot kaže, pri besedah mesto, vas, trg in selo vendarle želimo ohraniti. Predlog, da bi v novem pravopisu odpravili izjeme pri pisanju …
Notas del episodio
Čeprav včasih nergamo nad izjemami v pravopisnih pravilih, si jih, kot kaže, pri besedah mesto, vas, trg in selo vendarle želimo ohraniti. Predlog, da bi v novem pravopisu odpravili izjeme pri pisanju zemljepisnih imen z veliko začetnico, je naletel na precejšnje nasprotovanje, zato so ga pripravljavci umaknili. Novo mesto tako ostaja Novo mesto, z malo začetnico pri drugi besedi. Zakaj so snovalci novega pravopisa želeli spremembo in kaj jih je prepričalo, da so od nje odstopili? Gostja Jezikovnih pogovorov je dr. Helena Dobrovoljc, vodja Oddelka za pravopis na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in uredniškega odbora za pripravo Pravopisa 8.0.Barbara Juršič: sloveniti »saudade«, Saramaga in jezik, ki šumi kot ocean
»Portugalščina je moja druga domovina«, s parafrazo enigmatičnega pesnika Fernanda Pessoe pove prevajalka Barbara Juršič. Ko si književni prevajalec iz portugalščine, sloveniš literarne svetove ne samo …
Notas del episodio
»Portugalščina je moja druga domovina«, s parafrazo enigmatičnega pesnika Fernanda Pessoe pove prevajalka Barbara Juršič. Ko si književni prevajalec iz portugalščine, sloveniš literarne svetove ne samo Portugalske, ampak tudi Brazilije, Angole, Mozambika, celo Kapverdskih otokov, Vzhodnega Timorja, saj je portugalščina zaradi kolonialne zgodovine postala uradni jezik držav na več celinah. In ker prevajati književnost ni samo iskati jezikovni ekvivalent, temveč tudi pravi jezik za izražanje določene kulture, življenjskih okoliščin, tradicij, zgodovine, je njeno delo še posebej zanimivo. Z Barbaro Juršič se v pogovoru sprehajava po literarnih govoricah avtorjev in avtoric, ki jim je iskala glas v slovenščini. Obožuje portugalskega nobelovca Joséja Saramaga in njegov odlični roman Leto smrti Ricarda Reisa, kreativno se loteva magične mozambiške krajine Mie Couta, išče pravo pot v portugalščino 19. stoletja predstavnika realizma Eçe de Queirósa ter v razpadli jezik in fragmentirani svet Antónia Lobo Antunesa. Ob literaturi spregovori tudi o specifičnosti jezika in ne nazadnje o njegovi posebni zvočnosti, saj z vsemi š-ji spomni na bučanje močnih valov Atlantskega oceana (foto: Pixabay).Jožica Škofic in Aleksander Čobec, nagrajenca Škrabčeve ustanove
Prof. dr. Jožica Škofic, dobitnica Škrabčeve nagrade, in Aleksander Čobec, prejemnik Škrabčevega priznanja, sta se že večkrat srečala v oddaji Jezikovni pogovori, a na različnih straneh studijske mize: kot …
Notas del episodio
Prof. dr. Jožica Škofic, dobitnica Škrabčeve nagrade, in Aleksander Čobec, prejemnik Škrabčevega priznanja, sta se že večkrat srečala v oddaji Jezikovni pogovori, a na različnih straneh studijske mize: kot dialektologinja in kot novinar, posrednik med znanostjo in radijskimi poslušalci. Skupno jima je nalezljivo navdušenje nad svojim delom. Z njima se pogovarja Vlado Motnikar.Po Toporišiču - Sto let od rojstva jezikoslovca, ki je poosebljal pravilo
Obseg in vpliv dela Jožeta Toporišiča, enega najvplivnejših slovenskih jezikoslovcev 20. stoletja, najbolje ponazarja fraza »po Toporišiču«, ki pomeni pravilno, knjižno, zborno, slovensko. Jože Toporišič se je …
Notas del episodio
Obseg in vpliv dela Jožeta Toporišiča, enega najvplivnejših slovenskih jezikoslovcev 20. stoletja, najbolje ponazarja fraza »po Toporišiču«, ki pomeni pravilno, knjižno, zborno, slovensko. Jože Toporišič se je tako zasidral v zavest in predstave o jeziku, da so ga številni krivili za vse, kar jim v slovenščini, pravopisu in slovnici ni bilo všeč, česar niso obvladali, razumeli ali s čimer se niso strinjali. Opus tega nepopustljivega sogovornika je nepredstavljiv. Z delom je odločilno zaznamoval slovensko slovnico, jezikoslovno izrazje, pravopis in širše razumevanje slovenskega knjižnega jezika pri različnih generacijah. Slovenščina bi bila brez njegovega dela danes precej drugačna. 11. oktobra bo minilo sto let od njegovega rojstva. Slovenska akademija znanosti in umetnosti pa ta teden pripravlja Toporišičev simpozij. Gost je jezikoslovec akademik Marko Jesenšek, ki je s Toporišičem tudi osebno in strokovno sodeloval.Prevajalci pred stavko: kdo bo poskrbel za kakovost slovenskih podnapisov?
Pri sindikatu Zasuk so sprožili kampanjo za izboljšanje razmer na področju prevajanja avdiovizualnih vsebin. Opozarjajo, da stavka ni izključena, če dogovor ne bo dosežen. Med ključnimi težavami omenjajo nizke …
Notas del episodio
Pri sindikatu Zasuk so sprožili kampanjo za izboljšanje razmer na področju prevajanja avdiovizualnih vsebin. Opozarjajo, da stavka ni izključena, če dogovor ne bo dosežen. Med ključnimi težavami omenjajo nizke tarife, krajšanje rokov in negotove delovne razmere. Po mesecu kampanje bomo preverili, kako so se na njihove zahteve odzvali naročniki in prevajalske agencije ter kaj bi morebitna stavka pomenila za televizijske programe in druge avdiovizualne vsebine. Osvetlili bomo tudi širše razmere na tem področju: kako sedanji način naročanja prevodov vpliva na kakovost slovenskih podnapisov, kakšno vlogo ima pri tem umetna inteligenca in kdo je na koncu odgovoren za slovenščino, ki jo na zaslonih berejo gledalci. Gosta: Miha Blažič iz sindikata Zasuk, in Diana Jenko iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev. V oddajo smo povabili tudi predstavnike Prevajalskega studia Milenko Babič in njihovega naročnika PRO Plus, vendar se na naše vabilo niso odzvali (Vir fotografije: spletna stran sindikata Zasuk).Pravopis 8.0: Spor pred izdajo
Ob izdaji vsakega pravopisa so se kresala mnenja in ob najnovejši, za katero se napoveduje, da bo največja prenova pravopisnih pravil po skoraj 40 letih, ni nič drugače. Diametralno nasprotna stališča z javnimi …
Notas del episodio
Ob izdaji vsakega pravopisa so se kresala mnenja in ob najnovejši, za katero se napoveduje, da bo največja prenova pravopisnih pravil po skoraj 40 letih, ni nič drugače. Diametralno nasprotna stališča z javnimi pismi zastopajo predstavniki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in predstavniki Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. Prejšnji teden so predstavniki inštituta in Lektorskega društva Slovenije odpovedali udeležbo na posvetu, ki ga je gostilo Mnistrstvo za kulturo, ker so ocenili, da ministrstvo s posvetom daje preveliko težo predstavnikom komisije. Na drugi strani pa vztrajajo, da je bil posvet namenjen javni razpravi, ki se sploh še ni začela. V oddaji boste slišali izjave člana Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, podpredsednika SAZU akademika Marka Snoja, predstojnika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prof. dr. Kozma Ahačiča in ministrice za kulturo dr. Ignacije Fridl Jarc, ki pričakuje, da bo stroka poiskala soglasje.Besedomat: mladi bolje poznajo prokrastinacijo, starejši pa kolek
Raziskovalni projekt Besedomat je pokazal zanimive razlike v prepoznavanju besed. Starejši so prepoznali besede uzanca, bisaga, bravura, soldateska in kolek, mlajši pa japanka, prokrastinacija, shekati …
Notas del episodio
Raziskovalni projekt Besedomat je pokazal zanimive razlike v prepoznavanju besed. Starejši so prepoznali besede uzanca, bisaga, bravura, soldateska in kolek, mlajši pa japanka, prokrastinacija, shekati, proliferirati in manga. Zanimive so tudi razlike med spoloma. Moški so bolje prepoznali besede eksabajt, histerezen, polvelter in baraža, ženske pa plisirati, tipen, oniksov, amniocenteza in sukulenta. Besedomat je raziskovalni projekt, ki ga izvajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Z njim preverjajo bogatost besedišča govorcev slovenščine, izsledki pa so uporabni za različne namene: od načrtovanja jezikovnih priročnikov in učbenikov do ponovnega učenja besed pri ljudeh s poškodbami glave. O zanimivih podatkih in možnostih uporabe izsledkov Besedomata v pogovoru z vodjo projekta dr. Andrejem Perdihom z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovenščina se z Besedomatom uvršča med šest jezikov s podatki o razširjenosti besed v takem obsegu (Foto: ZRC SAZU).Branje na recept: ko knjigo priporoči pediater
Čeprav strokovnjaki že dolgo opozarjajo na koristne učinke branja, se bralne navade in bralna pismenost zmanjšujejo. Ali je mogoče preusmeriti ali vsaj zmanjšati trende padanja? Pri pobudi Branje na recept …
Notas del episodio
Čeprav strokovnjaki že dolgo opozarjajo na koristne učinke branja, se bralne navade in bralna pismenost zmanjšujejo. Ali je mogoče preusmeriti ali vsaj zmanjšati trende padanja? Pri pobudi Branje na recept verjamejo, da je mogoče, saj bodo okrepili prizadevanja pediatrov, ki starše opozarjajo na pomen zgodnjega branja knjig otrokom. Nasveti pediatrov imajo namreč posebno težo. So med prvimi strokovnjaki, s katerimi se srečujejo starši. In ko jim pediater priporoči, naj otroku berejo, branje ni več le dobronameren nasvet, ampak je priporočilo za boljši otrokov razvoj. Tako kot so priporočila o prehrani, gibanju, spanju in zobni higieni. O tem, ali bo Branje na recept učinkovalo, smo se pogovarjali z Denisom Bašem, dr. med., specialistom pediatrom in predsednikom Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva, in doc. dr. Markom Pokornom, dr. med., specialistom pediatrije in strokovnim direktorjem Pediatrične klinike UKC Ljubljana.Tolmačenje na sodišču za vojne zločine
Tolmačenje na Mednarodnem kazenskem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu velja za eno izmed najzahtevnejših ne le jezikovno, ampak tudi psihološko. Priče so opisovale okrutna …
Notas del episodio
Tolmačenje na Mednarodnem kazenskem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu velja za eno izmed najzahtevnejših ne le jezikovno, ampak tudi psihološko. Priče so opisovale okrutna dejanja, obtoženci so žalili sodišče, eden izmed njih pa je pred sodniki storil celo samomor. Uporabljali so različna bosanska narečja in turcizme, zato se je včasih zgodilo, da noben tolmač ni poznal pravega pomena besede. O intenzivni izkušnji tolmačenja v Haagu smo se pogovarjali z Milojko Popović, častno članico Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije. V pogovoru nam je predstavila tudi sodelovanje na škotskem sodišču na Nizozemskem, ki se je ukvarjalo z zadevo Lockerbie. V strmoglavljenju potniškega letala v tej škotski vasi je leta 1988 umrlo vseh 259 oseb v letalu in 11 vaščanov. Za vzrok nesreče so sumili, da je na letalu eksplodirala bomba (ponovitev). Foto: Reuters.Ali bodo vladni ukrepi povečali znanje slovenščine pri tujcih?
V Sloveniji je zaposlen oziroma delovno aktiven že približno vsak šesti delavec s tujim državljanstvom. Junija jih je bilo med delovno aktivnimi pribl. 153 tisoč. Prevladujejo državljani Bosne in Hercegovine …
Notas del episodio
V Sloveniji je zaposlen oziroma delovno aktiven že približno vsak šesti delavec s tujim državljanstvom. Junija jih je bilo med delovno aktivnimi pribl. 153 tisoč. Prevladujejo državljani Bosne in Hercegovine, hitro pa se povečujejo tudi skupine iz Indije, Nepala, Kitajske in Filipinov. Vprašanje, kako se ti ljudje vključujejo v slovensko družbo in kako hitro se učijo slovenščine, tako postaja eno izmed osrednjih vprašanj naše družbe ‒ slovenskega trga dela, področja vsakdanjega življenja in človekovih pravic. Na tem področju pa se z novo vlado uvajajo spremembe. Če bodo sprejete spremembe zakona o tujcih, bodo ukinjeni brezplačni tečaji slovenščine zanje. Morali bodo pokriti 40 odstotkov stroškov, odpravlja se tudi možnost brezplačnega enkratnega opravljanja preizkusov znanja. Zakaj so se pri ministrstvu za notranje zadeve odločili za te spremembe in kako bodo vplivale na učenje slovenščine pri tujcih, bomo ob koncu javne razprave, ta se konča jutri, preverili z gostoma: magistrico Katarino Štrukelj, direktorico Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov, ter Francijem Zlatarjem iz Slovenske filantropije, ki izvaja brezplačne tečaje slovenščine za tujce.Kronično pomanjkanje logopedov
V Sloveniji kronično primanjkuje logopedov. Pri nas imamo 7,5 logopeda na 100.000 prebivalcev, v drugih evropskih državah se to število giblje od 23,1 do 39,4 logopeda na 100.000 prebivalcev. Povečuje se tudi …
Notas del episodio
V Sloveniji kronično primanjkuje logopedov. Pri nas imamo 7,5 logopeda na 100.000 prebivalcev, v drugih evropskih državah se to število giblje od 23,1 do 39,4 logopeda na 100.000 prebivalcev. Povečuje se tudi število otrok in mladostnikov z govorno-jezikovnimi motnjami. Pred desetimi leti jih je bilo v osnovnih šolah 872, v zadnjem šolskem letu pa 2790. Govorno-jezikovne težave se pojavljajo tudi pri drugih skupinah otrok s posebnimi potrebami. Pred pripravami na nov magistrski študijski program druge stopnje Logopedija in surdopedagogika na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru bomo pregledali stanje na tem področju in v kolikšni meri lahko nov študijski program razreši pereče razmere.Ful so nam dali Hrvati
Hrvaščina je nekakšna posoda, iz katere smo dobili tudi besede iz drugih jezikov. Med najbolj znanimi je ful, ki sicer izvira iz angleščine, vendar smo ga dobili po ovinku. Tako Hrvati kot Slovenci ga …
Notas del episodio
Hrvaščina je nekakšna posoda, iz katere smo dobili tudi besede iz drugih jezikov. Med najbolj znanimi je ful, ki sicer izvira iz angleščine, vendar smo ga dobili po ovinku. Tako Hrvati kot Slovenci ga uporabljamo v enakem pomenu, v srbščini pa pomeni nekaj drugega. Pri besedi ful je tako vprašanje, ali gre za anglicizem ali za hrvatizem. O prepletanju slovenskega in hrvaškega jezika in o komičnih situacijah, ki nastanejo zaradi lažnih jezikovnih prijateljev, smo se pogovarjali z dr. Klemnom Lahom, ki uči slovenščino študente na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru. Oddaja je bila posneta avgusta 2024.Elizabeta Jenko - prejemnica Toporišičevega priznanja 2026
Prispevek izr. prof. dr. Elizabete Jenko dunajski slovenistiki je neprecenljiv, kajti tudi z njeno pomočjo, njenimi prizadevanji za krepitev pomena slovenistike na Inštitutu za slavistiko, je ta izjemno močna …
Notas del episodio
Prispevek izr. prof. dr. Elizabete Jenko dunajski slovenistiki je neprecenljiv, kajti tudi z njeno pomočjo, njenimi prizadevanji za krepitev pomena slovenistike na Inštitutu za slavistiko, je ta izjemno močna. To kažejo status slovenistike na Dunaju ter številni študentje v obdobju, ko humanistika in tuji jeziki ter književnosti nimajo prav velike veljave. Študentje, ki jih poučuje dr. Elizabeta Jenko, so neizmerno motivirani, to dokazujejo s svojim znanjem, odprtostjo, širino in razgledanostjo, je zapisano v utemeljitvi za Toporišičevo priznanje za leto 2026, ki ga podeljuje oddelek za slovenistiko s Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.Navdihi za slovenščino: Joker Out, Tadej Pogačar, lepote Slovenije in slovenske umetnosti
Francozinji Emmanuelle Richard in Leslie Simon sta s slovenščino spletli čustveno zvezo. Prva zaradi lepot slovenske narave in navduševanja nad kolesarskimi dosežki Tadeja Pogačarja, druga pa je oboževalka …
Notas del episodio
Francozinji Emmanuelle Richard in Leslie Simon sta s slovenščino spletli čustveno zvezo. Prva zaradi lepot slovenske narave in navduševanja nad kolesarskimi dosežki Tadeja Pogačarja, druga pa je oboževalka glasbene skupine Joker Out. Sandro Clemente je zaposlen kot vzdrževalec na Univerzi v Trstu, na kateri študira slovenščino. Rad tudi poje slovenske pesmi v slovenskih društvih. Poljakinja Anna Stefan se je za slovenščino odločila zaradi lepot naše dežele in njene prestolnice. Danes uči slovenščino v Lodžu in zanjo uspešno navdihuje tudi druge. Na tamkajšnji slovenistiki je vpisanih kar 30 študentk in študentov. Prav posebno zgodbo s slovenščino pa ima tudi Madžarka Kata Sulokné Karácsony. Živi v Monoštru, za slovenščino so jo navdihnili udeleženci likovne akademije. Naše sogovornike smo posneli na letošnjem seminarju za slovenski jezik, književnost in kulturo. Medtem ko številni preživljajo oddih ob morju, so oni namenili dva tedna spoznavanju slovenščine in slovenske kulture.GAMS povečuje suverenost slovenščine na področju umetne inteligence
Nastal je prvi odprtokodni veliki generativni jezikovni model za slovenščino GaMS. Z njim so slovenska podjetja postala manj odvisna od tujih ponudnikov, zato se je povečala suverenost slovenščine na področju …
Notas del episodio
Nastal je prvi odprtokodni veliki generativni jezikovni model za slovenščino GaMS. Z njim so slovenska podjetja postala manj odvisna od tujih ponudnikov, zato se je povečala suverenost slovenščine na področju umetne inteligence. Kako bo v prihodnje, trenutno ni jasno, saj še ni zagotovljenih sredstev za nadaljnji razvoj. Ustvarjanje GaMS-a je razkrilo tudi veliko strahu in nerazumevanja pri ustvarjanju tovrstnih tehnologij. Dr. Simon Krek, vodja projekta PoVeJMo, v okviru katerega je nastal GaMS, je poudaril, da umetna inteligenca ne bo preprosto izginila, ampak bo postajala še močnejša. Od nas samih pa bo odvisno, kako suvereni bomo na tem področju v prihodnje. Projekt so izvedli v Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.Betežen orjak v čipkasti bundi jé golaž ali Zakaj slovenščina ne more brez besed madžarskega izvora
Prehajanja besed med slovenskim in madžarskim jezikovnim okoljem je bilo v zadnjem tisočletju več, kot bi si misliliVsi vemo, da so meje jezikov luknjičaste in prepišne, da se besede pač neprenehoma selijo iz …
Notas del episodio
Prehajanja besed med slovenskim in madžarskim jezikovnim okoljem je bilo v zadnjem tisočletju več, kot bi si misliliVsi vemo, da so meje jezikov luknjičaste in prepišne, da se besede pač neprenehoma selijo iz enega jezikovnega okolja v drugo. Samo poglejmo slovenščino in njej sosednje jezike – žaga in cilj sta, na primer, med nas prišla iz nemščine, bankrot in mornar iz italijanščine, otvoritev in čevapčič pa iz hrvaščine. Kako pa je z našo četrto jezikovno sosedo? So poleg germanizmov, italijanizmov in hrvatizmov v slovenščini tudi madžarizmi? In če so, za katere besede pravzaprav gre?
Odgovor smo v tokratnih Jezikovnih pogovorih iskali v pogovoru z dr. Elődom Dudásem, slovenistom in kroatistom, predavateljem na Oddelku za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze Lóránta Eötvösa v Budimpešti. Pred naš mikrofon smo ga povabili, ko je sredi junija obiskal Ljubljano in v kontekstu Historičnega seminarja na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU predaval o zgodovini madžarsko-slovenskih jezikovnih stikov ter o besedah madžarskega izvora, ki so skozi stoletja obogatile tako knjižno slovenščino kakor dialekte panonske narečne skupine.Živa Čebulj: Strašno dolga pot je med tem, kaj mislimo, in tem, kaj hočemo povedati.
Dr. Živa Čebulj je lektorica, prevajalka iz francoščine in pesnica, ki kot gledališka lektorica več let deluje v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. V oddaji je razmišljala o moči jezika ter delu lektorice v …
Notas del episodio
Dr. Živa Čebulj je lektorica, prevajalka iz francoščine in pesnica, ki kot gledališka lektorica več let deluje v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. V oddaji je razmišljala o moči jezika ter delu lektorice v gledališču, kjer ob sodobnih uprizoritvenih principih skrb za besedo presega pravorečje in se vedno znova razpira v premislek o pomenu, teži in številnih odtenkih jezika.Neizpolnjene avstrijske obljube
Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem si na vseh področjih prizadeva za ohranjanje slovenskega jezika, pa naj gre za dvojezično šolstvo, topografijo, sodstvo ali pa za uporabo slovenščine kot …
Notas del episodio
Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem si na vseh področjih prizadeva za ohranjanje slovenskega jezika, pa naj gre za dvojezično šolstvo, topografijo, sodstvo ali pa za uporabo slovenščine kot uradnega jezika. Zato si želijo nov zakon o narodnih skupnostih, ki bi prinesel potrebne spremembe na vseh omenjenih področjih. O tem se je Petra Kos Gnamuš pogovarjala z odvetnikov in avtorjem nove publikacije z naslovom 50 let zakona o narodnih skupnostih-in še vedno brez rešitve Rudijem Voukom, ki meni, da je zakon nastal zato, da bi se preprečilo uresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe.Do širše podobe jezika z Govorjeno slovenščino
Čeprav jezik predvsem govorimo, raziskovanje jezika še vedno temelji na pisnih besedilih. Za razumevanje celotne jezikovne stvarnosti je ključno raziskovanje govora z intonacijo, ritmom, premori … Na portalu …
Notas del episodio
Čeprav jezik predvsem govorimo, raziskovanje jezika še vedno temelji na pisnih besedilih. Za razumevanje celotne jezikovne stvarnosti je ključno raziskovanje govora z intonacijo, ritmom, premori … Na portalu Govorjena slovenščina zato zbirajo posnetke vsakdanje slovenščine za raziskave govora, razvoj digitalnih orodij in kot arhiv jezikovne kulturne dediščine. Portal je del projekta Veliki jezikovni modeli za digitalno humanistiko, ki ga financira Javna agencija za znanstveno raziskovalno dejavnost ARISOd čigavsovega otroka do srečkanja – besedje Žirovskega slovarja
Otrok naj ne bi spraševali, ali imajo rajši očeta ali mamo, oziroma komu bolj pripadajo. Žirovski govor pozna domiseln odgovor otrok na takšno vprašanje, čigav je, in sicer čigavsov. Da ima otrok čik v ustih …
Notas del episodio
Otrok naj ne bi spraševali, ali imajo rajši očeta ali mamo, oziroma komu bolj pripadajo. Žirovski govor pozna domiseln odgovor otrok na takšno vprašanje, čigav je, in sicer čigavsov. Da ima otrok čik v ustih, pa pomeni, da mu v ustih ostaja prežvečen košček mesa. V slovarju najdemo še druge zanimive in edinstvene besede. Med njimi je tudi beseda srečkanje, ki pomeni srečelov. Nekaj jih bomo preleteli z Ljudmilo Bokal, soavtorico Žirovskega slovarja (Fotografija: reprodukcija Pavle Sedej, Žiri, 2006, izrez. VIR: knjiga).Graditev slovenske jezikovne tehnologije prihodnosti
Veliki jezikovni modeli umetne inteligence postajajo pomembni gradniki infrastrukture sodobne družbe. Ker je večina naprednih sistemov nastala predvsem za angleški jezik in velike svetovne trge, se zastavljajo …
Notas del episodio
Veliki jezikovni modeli umetne inteligence postajajo pomembni gradniki infrastrukture sodobne družbe. Ker je večina naprednih sistemov nastala predvsem za angleški jezik in velike svetovne trge, se zastavljajo vprašanja, kako bodo ti sistemi delovali v slovenščini in v kolikšni meri bomo v Sloveniji v prihodnosti uporabniki tujih sistemov, v kolikšni pa ustvarjalci lastne jezikovne tehnologije. V okviru nacionalnega projekta Povejmo je nastal GAMS, to je kratica za generativni model za slovenščino. Naš gost Tomaž Savodnik pa je avtor Zlatoroga, enega prvih večjih slovenskih jezikovnih modelov, in Lame, oziroma klepetalnega robota TinySLlama (Foto: Pixabay).Kakšne bodo možnosti slovenščine v dobi množične rabe umetne inteligence?
Manjši jeziki, med njimi tudi slovenščina, v globalnih modelih umetne inteligence niso enakovredno zastopani. To odpira pomembna vprašanja o digitalni suverenosti, kakovosti uporabe slovenskega jezika in …
Notas del episodio
Manjši jeziki, med njimi tudi slovenščina, v globalnih modelih umetne inteligence niso enakovredno zastopani. To odpira pomembna vprašanja o digitalni suverenosti, kakovosti uporabe slovenskega jezika in odvisnosti od tujih tehnoloških platform. Kakšne bodo možnosti slovenščine v obdobju množične rabe umetne inteligence? Gost oddaje je Tomaž Savodnik, raziskovalec in avtor projekta Zlatorog 12B, enega prvih večjih slovenskih jezikovnih modelov (Foto: Pixabay).Ali se jezikovna kultura na RTV Slovenija poslabšuje?
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marica Uršič Zupan je prejela kar 62,5 odstotka več odzivov glede jezikovne kulture kot leto dni prej. Kaj to pomeni? Ali odzivi kažejo na slabo stanje …
Notas del episodio
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Marica Uršič Zupan je prejela kar 62,5 odstotka več odzivov glede jezikovne kulture kot leto dni prej. Kaj to pomeni? Ali odzivi kažejo na slabo stanje jezika na RTV Slovenija? Kakšni so bili primeri, smo ob letnem poročilu preverili z varuhinjo Marico Uršič Zupan.Beseda ni konj - Terminološki slovar živinoreje in zootehnike
Beseda ni konj, bi lahko rekli o izdaji terminološkega slovarja živinoreje in zootehnike, ki se s 4000 iztočnicami posveča obema širokima področjema. V njem najdemo tudi angleške in latinske ustreznike ter …
Notas del episodio
Beseda ni konj, bi lahko rekli o izdaji terminološkega slovarja živinoreje in zootehnike, ki se s 4000 iztočnicami posveča obema širokima področjema. V njem najdemo tudi angleške in latinske ustreznike ter fotografije slovenskih avtohtonih pasem. V oddaji bomo polistali po tem delu, ki je nedavno izšlo pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. Gostje so glavni uredniki slovarja: Ajda Kermauner Kavčič, Antonija Holcman, Mitja Trojar in Simon Atelšek.Kekec je lahko tudi petelinček – iz Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov
Kekec je v nadiškem narečju poimenovanje za petelinčka. To pa verjetno nima nobene zveze s filmskim junakom Kekcem. Zoonim kekec je tvorjenka iz nadiške besede keka in označuje srako, je razložila dr. Metka …
Notas del episodio
Kekec je v nadiškem narečju poimenovanje za petelinčka. To pa verjetno nima nobene zveze s filmskim junakom Kekcem. Zoonim kekec je tvorjenka iz nadiške besede keka in označuje srako, je razložila dr. Metka Furlan, avtorica Etimološkega slovarja slovenskih zoonimov, ki je nedavno izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Z doktorico Furlan smo se pogovarjali tudi o drugih zanimivih zoonimih, kot so volk, opica, kokoš in gož (Foto: Danganhfoto / Pixabay).Aktivno državljanstvo za lepšo Ljubljano
V centru Ljubljane se širijo javni napisi gostinskih lokalov, salonov in trgovin, ki imajo prostore opremljene le v angleškem jeziku. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič je v manjši …
Notas del episodio
V centru Ljubljane se širijo javni napisi gostinskih lokalov, salonov in trgovin, ki imajo prostore opremljene le v angleškem jeziku. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič je v manjši raziskavi ugotovil, da je veliko nevednosti in neosveščenosti. Potem pa ko je naslovil več prijav na Tržni inšpektorat, so mnogi lastniki hitro popravili javne napise. Z Ahačičem smo se pogovarjali o tem njegovem novem projektu za osveščanje civilne družbe, ki je tudi poziv k aktivnem državljanstvu (foto: Pixabay).Soočanje z zmanjšanim zanimanjem za študij jezikov
Na zmanjšano zanimanje za študij jezikov sta močno vplivala razvoj umetne inteligence in digitalizacija. Ustvarja se vtis, da bodo jezikovni poklici kmalu odveč. Pa bo tudi zares tako? Zaradi digitalizacije je …
Notas del episodio
Na zmanjšano zanimanje za študij jezikov sta močno vplivala razvoj umetne inteligence in digitalizacija. Ustvarja se vtis, da bodo jezikovni poklici kmalu odveč. Pa bo tudi zares tako? Zaradi digitalizacije je treba študij jezikov na novo premisliti. To pa še ne pomeni, da bodo jezikovni poklici tudi v resnici ugasnili. Kateri jeziki so najbolj na udaru? Gostja je dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani Mojca Schlamberger Brezar.Jezikovna orodja Evropske komisije
V ustanovah Evropske unije obdelujejo ogromne količine besedil. Ob tem so jim v veliko pomoč jezikovna orodja, ki jih je Evropska komisija razvila na podlagi umetne inteligence. Omogočajo številne naloge, od …
Notas del episodio
V ustanovah Evropske unije obdelujejo ogromne količine besedil. Ob tem so jim v veliko pomoč jezikovna orodja, ki jih je Evropska komisija razvila na podlagi umetne inteligence. Omogočajo številne naloge, od prevajanja, brifiranja, odgovarjanja na vprašanja, povzemanja, do anonimiziranja in poenostavljanja besedil. Sprva so bila namenjena zaposlenim v evropskih ustanovah, v zadnjem času pa so dana v uporabo širši javnosti. Njihova prednost naj bi bila med drugim varnost in varstvo podatkov. O tem, kaj vse omogočajo in v kolikšni meri so uporabna izven ustanov Evropske unije nam bo povedal Peter Jakša iz generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije. Do njih je mogoče dostopati preko spodnje povezave (Foto: Evropska komisija) .
Aquí están los 40 episodios más recientes de 100. Los anteriores están en el feed del podcast.
Podcasts similares
Más podcasts de Educación
¿Es tu podcast?
Confírmalo con una entrada en tu feed: aquí recibes un código, lo añades como podcast:txt en el canal de tu feed y nosotros lo comprobamos. Después tu podcast aparecerá como «verificado» en SoundNode.