Naši umetniki pred mikrofonom
- Episodios
- 100
- Se publica
- cada semana
- Último episodio
- 7 Nov 2026
Sobre el podcast
Portret umetniške in življenjske poti ustvarjalca, glavnih postaj na njegovi poti, umetniških smernic in ciljev. Gostimo umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, filma, glasbe, arhitekture in vizualne umetnosti.
Episodios 100
Slavko Cerjak: "Pogosto je težje igrati poziivne like in jih narediti zanimive."
Slavko Cerjak, letnik 1956, nas je zapustil star 53 let. Skoraj trideset let je igral v Mestnem gledališču ljubljanskem in oblikoval kakih petdeset vlog, hranimo pa ga v spominu tudi iz filmov Leta odločitve …
Notas del episodio
Slavko Cerjak, letnik 1956, nas je zapustil star 53 let. Skoraj trideset let je igral v Mestnem gledališču ljubljanskem in oblikoval kakih petdeset vlog, hranimo pa ga v spominu tudi iz filmov Leta odločitve, Dediščina, Razseljena oseba, Primož Trubar, Doktor, Čisto pravi gusar ... Vsekakor pa ne gre prezreti njegovih izvrstnih interpretacij pred mikrofonom Radia Slovenija. Tudi o tem je leta 2006 pripovedoval Tomažu Simonu.France Slana: Slikar mora biti originalen, sebi zvest in iskren
26. oktobra 1926 se je v Bodislavcih pri Mali Nedelji rodil akademski slikar France Slana. Umrl je pred štirimi leti. Bil je eden naših najstarejših in najplodovitejših slikarjev in izjemno priljubljen. Skupaj …
Notas del episodio
26. oktobra 1926 se je v Bodislavcih pri Mali Nedelji rodil akademski slikar France Slana. Umrl je pred štirimi leti. Bil je eden naših najstarejših in najplodovitejših slikarjev in izjemno priljubljen. Skupaj s slikarji, kot so Vida Fakin, Milan Rijavec, Milan Bizovičar in drugi, je bil prva povojna generacija, ki je študirala na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti. Njegov profesor je bil med drugim Gabrijel Stupica. Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade, tudi nagrado Prešernovega sklada. V svojem intimističnem, čustveno doživetem slikarstvu variira motive, ki so nemalokrat zasidrani v domači slovenski tradiciji. Čeprav preizkuša najrazličnejše tehnike, se v abstrakcijo spusti le redko. Temelj njegovega slikarstva je risba. Naslikal je številne oljne slike, velika ljubezen pa je bil predvsem akvarel. Slana je imel številne razstave doma in v tujini. Razstavljal je v Zimbabveju, Kairu, na Malti ter po Združenih državah Amerike. Njegov akvarel je odkupila bostonska Art Gallery. Kot hommage Francetu Slani objavljamo pogovor z njim, ki ga je leta 2002 posnela Tina Kozin. Urednica oddaje je Tadeja Krečič Scholten.Pred 110 leti se je rodil tržaški fotograf Mario Magajna
Mario Magajna je bil tržaško-slovenski fotoreporter; rodil se je 12. oktobra 1916 v Križu, umrl pa 22. oktobra 2007 v Trstu. Otroštvo je preživel v Križu, leta 1927 pa se je z družino preselil v Trst. V …
Notas del episodio
Mario Magajna je bil tržaško-slovenski fotoreporter; rodil se je 12. oktobra 1916 v Križu, umrl pa 22. oktobra 2007 v Trstu. Otroštvo je preživel v Križu, leta 1927 pa se je z družino preselil v Trst. V tridesetih letih je delal v laboratoriju tržaškega podjetja Fotoradiottica. Med drugo svetovno vojno je v tržaški bolnišnici fotografiral operacije in razvijal rentgenske plošče. Deloval je v Osvobodilni fronti. Fotografiral je številne pomembne dogodke iz zgodovine Trsta: leta 1944 zavezniško bombardiranje, maja 1945 pa prihod jugoslovanskih partizanov. Takrat je začel sodelovati s Primorskim dnevnikom, pozneje pa se je pri njem zaposlil kot fotoreporter. Veliko je razstavljal. Za fotografsko delo je prejel je več nagrad, med njimi leta 1983 nagrado za življenjsko delo Društva novinarjev Slovenije, leta 1990 red viteza za zasluge Republike Italije, leta 2002 pa častni znak svobode Republike Slovenije »za dolgoletno fotoreportersko delo, pomembno za slovensko narodno skupnost v Italiji«. Leta 2001 se je z Mariem Magajno pogovarjala Vida Curk.Filmski scenograf in producent Janez Kovič, prejemnik nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo: "Za vso ekipo je lažje snemanje v studiu."
Janez Kovič je v slovenskem filmu pustil pomemben pečat kot scenograf in kot producent. V več kot štirih desetletjih ustvarjanja je sodeloval pri številnih filmskih in televizijskih projektih, od celovečercev …
Notas del episodio
Janez Kovič je v slovenskem filmu pustil pomemben pečat kot scenograf in kot producent. V več kot štirih desetletjih ustvarjanja je sodeloval pri številnih filmskih in televizijskih projektih, od celovečercev iz zgodnjih osemdesetih let do sodobnih televizijskih serij. Za svoje scenografsko delo je trikrat prejel nagrado Metoda Badjure in zlato areno na filmskem festivalu v Pulju, kot producent pa je s Studiem Arkadena sodeloval tudi pri nastanku kratkega filma (A)torzija, ki je leta 2003 na Berlinalu osvojil zlatega medveda. Na odprtju 29. Festivala slovenskega filma v Portorožu so Koviču podelili nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo. Ob tej priložnosti se je Tina Poglajen z njim pogovarjala o ustvarjanju filmskih svetov in delu scenografa, o pionirskih časih videoprodukcije in računalniške grafike pri nas, o izzivih neodvisne filmske produkcije ter o tehnoloških in ustvarjalnih spremembah, ki so zaznamovale prehod slovenskega filma iz analogne v digitalno dobo.Karel Zelenko: "Vedno me je zanimal predvsem človek"
Nedavno je preminil grafik, slikar in keramik Karel Zelenko. Rodil se je v Celju leta 1925, po začetnih medvojnih študijih v Gradcu in na Dunaju pa je končal akademijo v Ljubljani, kjer je živel in ustvarjal …
Notas del episodio
Nedavno je preminil grafik, slikar in keramik Karel Zelenko. Rodil se je v Celju leta 1925, po začetnih medvojnih študijih v Gradcu in na Dunaju pa je končal akademijo v Ljubljani, kjer je živel in ustvarjal. Leta 1964 je dobil nagrado Prešernovega sklada, velik uspeh pa je imel tudi z razstavami v Belgiji in na Nizozemskem. Na njegovem domu v Trnovem ga je leta 2002 obiskala Vida Curk.Evgen Bavčar: "Bistveno je, da je človek ponižen in skromen."
Dr. Evgen Bavčar, slovenski filozof, pisatelj, esejist in fotograf, ali, kot sam pravi, konceptualni umetnik je dopolnil osemdeset let. Po rodu je iz Lokavca pri Ajdovščini, kamor se iz Pariza ves čas vrača …
Notas del episodio
Dr. Evgen Bavčar, slovenski filozof, pisatelj, esejist in fotograf, ali, kot sam pravi, konceptualni umetnik je dopolnil osemdeset let. Po rodu je iz Lokavca pri Ajdovščini, kamor se iz Pariza ves čas vrača, doktoriral je iz filozofije estetike na pariški Sorboni. Je raziskovalec na Nacionalnem centru za znanstvene raziskave ter avtor več kot 150 fotografskih razstav, ki so bile pripravljene v Franciji in tujini. Dr. Bavčar je tudi zaslužni ambasador ter borec za pravice slepih in slabovidnih; sam je vid izgubil, ko je bil še otrok. Je tudi prejemnik nagrade državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament. Pred desetimi leti mu je Pierre-François Mourier, tedanji francoski veleposlanik v republiki Sloveniji, podelil najvišje francosko odlikovanje, legijo časti za dosežke na področju umetniške fotografije ter za osebna prizadevanja pri krepitvi odnosov med Francijo in Slovenijo. Ob tem dogodku je Tadeja Krečič Evgena Bavčarja povabila pred mikrofon.Mineva sto let od rojstva slikarja in grafika Bogdana Borčića
Slikar in grafik Bogdan Borčić se je rodil na današnji dan pred 100. leti v Ljubljani, umrl je leta 2014 v Slovenj Gradcu. Med vojno so ga nacisti deportirali v Dachau. Po vojni je študiral slikarstvo …
Notas del episodio
Slikar in grafik Bogdan Borčić se je rodil na današnji dan pred 100. leti v Ljubljani, umrl je leta 2014 v Slovenj Gradcu. Med vojno so ga nacisti deportirali v Dachau. Po vojni je študiral slikarstvo, diplomiral je leta 1950, študij pa nadaljeval na specialki za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Izpopolnjeval se je tudi v tujini, v Amsterdamu in Parizu. Od leta 1969 naprej je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, od leta 1979 je bil redni profesor za grafiko. Njegova grafična dela hranijo mnogi svetovni muzeji, tudi dunajska Albertina. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je urejen poseben Grafični kabinet Bogdana Borčića z več kot 1000 grafikami, večjo zbirko doniranih slik hranijo v Koroški galeriji v Slovenj Gradcu. Slišali boste pogovor z umetnikom, ki ga je leta 2009 pripravila Vida Curk.Janez Bernik (1933–2016): "Kako daleč je črna od bele?"
Tokratna oddaja je namenjena slikarju, akademiku Janezu Berniku. Letos mineva deset let od njegove smrti. Rodil se je 6. septembra 1933 v Guncljah pri Ljubljani. Na ljubljanski akademiji je diplomiral pri …
Notas del episodio
Tokratna oddaja je namenjena slikarju, akademiku Janezu Berniku. Letos mineva deset let od njegove smrti. Rodil se je 6. septembra 1933 v Guncljah pri Ljubljani. Na ljubljanski akademiji je diplomiral pri profesorju Maksimu Sedeju, čez leta je sam postal profesor za risanje in slikanje na tej šoli. Bil je član likovne skupine Grupa 69, sodeloval je na ljubljanskem in beneškem grafičnem bienalu, poleg številnih skupinskih razstav pa je imel več kot šestdeset samostojnih razstav. Njegovi grafični listi so v številnih znanih svetovnih galerijah in zbirkah. Janez Bernik je bil vsestranski umetnik, ukvarjal se je s kiparstvom, grafiko, ilustracijo, tapiserijo, knjižno opremo. Manj znano je, da je bil tudi pesnik, objavil je tri pesniške zbirke. Poleti leta 2000 ga je v njegovem ateljeju v Breznici na Gorenjskem obiskala Vida Curk in ga najprej vprašala, kako je našel svoj poklic likovnega ustvarjalca.Tatjana Pregl Kobe: Rada sem v koži pisca za otroke
Tatjana Pregl Kobe, pesnica, esejistka, pisateljica, publicistka, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in založnica se je rodila poleti pred osemdesetimi leti. Po izobrazbi je umetnostna zgodovinarka in …
Notas del episodio
Tatjana Pregl Kobe, pesnica, esejistka, pisateljica, publicistka, umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in založnica se je rodila poleti pred osemdesetimi leti. Po izobrazbi je umetnostna zgodovinarka in komparativistka. Sredi sedemdesetih let preteklega stoletja je stopila na literarno sceno, najprej kot avtorica besedil za otroke, pozneje pa kot avtorica pretežno osebnoizpovedne in razmišljujoče poezije za odrasle. Njen opus je mogočen: skoraj petdeset zbirk poezije za odrasle in otroke ter knjig za otroke in mladino, dvajset umetnostnozgodovinskih knjig in likovnih monografij. Poleg besedil o likovnih dogodkih piše že leta knjižne ocene za radijsko oddajo S knjižnega trga na programu Ars. Leta 2010 se je s Tatjano Pregl Kobe pogovarjala Vida Curk.Janez Mejač: "Plesal sem v zlatem obdobju slovenskega baleta."
Letos je baletni plesalec Janez Mejač praznoval devetdeset let. Pred osmimi leti, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ga je pred mikrofon povabila Anamarija Štukelj. Janez Mejač, mojster …
Notas del episodio
Letos je baletni plesalec Janez Mejač praznoval devetdeset let. Pred osmimi leti, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ga je pred mikrofon povabila Anamarija Štukelj. Janez Mejač, mojster baleta, je zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja. Oblikoval je 84 solističnih baletnih vlog, postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi, v sezonah od 1981do 1984 in 1995 do 1998 je bil vodja ljubljanskega baleta. Poleg tega je delal kot pedagog in predavatelj, pa tudi koreograf.Spominjamo se igralca in režiserja Adrijana Rustje
Desetega avgusta je umrl igralec in režiser Adrijan Rustja. Rodil se je leta 1933 v slovenski družini v Trstu, med vojno je obiskoval italijansko šolo, po vojni se je vpisal na slovensko gimnazijo in leta 1953 …
Notas del episodio
Desetega avgusta je umrl igralec in režiser Adrijan Rustja. Rodil se je leta 1933 v slovenski družini v Trstu, med vojno je obiskoval italijansko šolo, po vojni se je vpisal na slovensko gimnazijo in leta 1953 maturiral na slovenski državni trgovski akademiji v Trstu. Na akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani je študiral režijo. Po diplomi je V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu najprej asistiral Jožetu Babiču, potem pa samostojno režiral. Bil je tudi član Radijskega odra. Pozneje je ustvarjal predvsem kot igralec, delal pa je tudi kot režiser in sodeloval z amaterskimi skupinami. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi leta 1997 Borštnikovo nagrado za igro, leta 2005 odličje Marije Vere za igralski opus in življenjsko delo, ki ga podeljuje ZDUS, pred tremi leti pa tudi tantadruja za življenjsko delo. Leta 2005 se je z Adrijanom Rustjo pogovarjala Neva Zajc.Ob smrti gledališkega režiserja Mileta Koruna
Pred dnevi je v 98. letu umrl režiser Mile Korun, ena osrednjih osebnosti slovenskega gledališča 20. stoletja. Ni samo režiral, bil je mnogostranski ustvarjalec: scenograf, kostumograf, dramaturg, avtor …
Notas del episodio
Pred dnevi je v 98. letu umrl režiser Mile Korun, ena osrednjih osebnosti slovenskega gledališča 20. stoletja. Ni samo režiral, bil je mnogostranski ustvarjalec: scenograf, kostumograf, dramaturg, avtor dramatizacij, profesor na ljubljanski AGRFT in tudi dramatik. Svojih režij se nikoli ni loteval rutinsko in na prvo žogo. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, ki smo jo posneli leta 1998, je Mile Korun nastopil kot premišljevalec – pripovedoval je o svojem odnosu do režiranja, do dramatike Ivana Cankarja, do kritike – in predvsem slikovito in prepričljivo orisal svoj odnos do gledališča, njegove moči in nemoči. Oddajo je pripravila Barbara Orel, posnela jo je Ivica Pelko.Slavko Pregl: Vedno sem imel dober stik z otroki
Desetega avgusta 2026 je umrl Slavko Pregl, mladinski pisatelj, avtor basni, satirik in urednik. Rodil se je septembra leta 1945 v Ljubljani. Doslej je napisal več deset knjižnih del, med katerimi prevladujejo …
Notas del episodio
Desetega avgusta 2026 je umrl Slavko Pregl, mladinski pisatelj, avtor basni, satirik in urednik. Rodil se je septembra leta 1945 v Ljubljani. Doslej je napisal več deset knjižnih del, med katerimi prevladujejo besedila za otroke in mladino. Avtorjeva izjemna priljubljenost se je začela po izidu legendarnega mladinskega romana Odprava zelenega zmaja leta 1976. Slavko Pregl je prejel vse domače literarne nagrade za otroško in mladinsko književnost. Med drugim je deloval kot urednik pri Mladinski knjigi, bil je predsednik Društva slovenskih pisateljev in društva Bralna značka. Leta 2017 je dobil odlikovanje: red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi mladih. Pred upokojitvijo je vodil Javno agencijo za knjigo. Z avtorjem se je o njegovem pisanju, humorju ter odnosu do otrok, o medijih in še čem leta 2015 pogovarjala Simona Kopinšek.Miljenko Licul: "Na kovancu s Triglavom smo uporabili ozvezdje raka - čas, ko se je Slovenija osamosvojila"
Grafični oblikovalec Miljenko Liculu se je rodil 6. avgusta pred osemdesetimi leti, umrl pa marca 2009. Leto pred smrtjo je za svoje življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado. Bil je eden osrednjih grafičnih …
Notas del episodio
Grafični oblikovalec Miljenko Liculu se je rodil 6. avgusta pred osemdesetimi leti, umrl pa marca 2009. Leto pred smrtjo je za svoje življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado. Bil je eden osrednjih grafičnih oblikovalcev pri nas, še posebej se je zapisal v zavest Slovencev kot avtor podobe našega prvega denarja, slovenskega tolarja, evrskih kovancev, potnega lista in osebne izkaznice. Z Miljenkom Liculom se je konec leta 2007 pogovarjala Tadeja Krečič.Bratko Kreft: "Moj prvi honorar je bila klofuta."
17. julija 2026 je minilo trideset let, odkar je v Ljubljani umrl akademik Bratko Kreft, slovenski dramatik, prozaist, dramaturg, profesor, literarni zgodovinar in režiser. Rodil se je leta 1905 v Mariboru …
Notas del episodio
17. julija 2026 je minilo trideset let, odkar je v Ljubljani umrl akademik Bratko Kreft, slovenski dramatik, prozaist, dramaturg, profesor, literarni zgodovinar in režiser. Rodil se je leta 1905 v Mariboru. Leta 1982 ga je Ciril Stani povabil pred mikrofon in Bratko Kreft, avtor dram, kot so Tugomer, Celjski grofi, Velika puntarija in Kranjski komedijanti, filmske drame Dr. France Prešeren, petih proznih del in osmih knjig strokovne literature, je pripovedoval o svojem rodu, otroštvu in vzpodbudah za pripadnost pisani besedi, slovenstvu in slovanstvu. Urednika oddaje: Ciril Stani in Tadeja Krečič scholten. Produkcija leta 1982.Aleksander Peršolja: "Življenje so ene same sanje"
Aleksander Peršolja, slovenski pesnik in soustanovitelj festivala Vilenica, je junija preminil v 82. letu starosti. Bil je Bric, študiral je v Ljubljani, živel je na Krasu in bil dolgoletni vodja Kosovelovega …
Notas del episodio
Aleksander Peršolja, slovenski pesnik in soustanovitelj festivala Vilenica, je junija preminil v 82. letu starosti. Bil je Bric, študiral je v Ljubljani, živel je na Krasu in bil dolgoletni vodja Kosovelovega doma v Sežani. Pesmi je začel objavljati v šestdesetih letih v reviji Perspektive, pozneje pa tudi v večini slovenskih literarnih revij. Objavil je več kot deset pesniških zbirk, izbori poezije so prevedeni v številne tuje jezike. Je pa tudi avtor dramskih priredb poezije Srečka Kosovela. Lani so pesniku Peršolji na festivalu Vilenica podelili častni kristal Vilenice. Naši umetniki pred mikrofonom je hommage ustvarjalcu, ki je "svoje življenje posvetil umetnosti in ljudem", kot so zapisali ob podelitvi srebrne plakete Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Pesnika je leta 2004 pred mikrofon povabila Vida Curk. Oddajo je tokrat uredila Tadeja Krečič ScholtenSilva Čušin: "Pri filmu in gledališču imam rada igranje sámo."
Ob rojstnem dnevu Ite Rine, prve slovenske filmske zvezde, se je Slovenska kinoteka poklonila Silvi Čušin, filmski, televizijski in gledališki igralki, v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači. Ob tej …
Notas del episodio
Ob rojstnem dnevu Ite Rine, prve slovenske filmske zvezde, se je Slovenska kinoteka poklonila Silvi Čušin, filmski, televizijski in gledališki igralki, v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači. Ob tej priložnosti je izšla tudi knjižica o bogatem filmskem opusu Silve Čušin. Nastopila je v filmih, na primer, kot so Sanremo, Jaz sem Frenk, Izbrisana, Ivan, Inferno, Srečen za umret, 9:06, Estrellita – pesem za domov, Predmestje, Šterkijada. Igralske stvaritve Silve Čušin »presegajo vse negativne stereotipe slovenske filmske igre«, saj na zaslonu »vedno deluje naravno, prepričljivo, živo in nepredvidljivo«, smo brali v utemeljitvi nagrade Ite Rina pred štirimi leti, ko jo je Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev nagradilo za opus pri filmu. Za življenjsko delo je pred nekaj leti že dobila Borštnikov prstan, največje priznanje za igralsko umetnost na Slovenskem, ob nagradi Ite Rina leta 2022 pa jo je pred mikrofon povabila Tina Poglajen.Ana Facchini, igralka: "Gledališče je prostor, kjer moramo gojiti in učiti empatijo sebe in gledalce."
Dramska igralka Ana Facchini je od leta 2001 članica SNG Nova Gorica, kjer je nanizala obsežen opus vlog. Za vlogi v uprizoritvah 1973 in Anhovo je na letošnjem 61. festivalu Borštnikovo srečanje prejela …
Notas del episodio
Dramska igralka Ana Facchini je od leta 2001 članica SNG Nova Gorica, kjer je nanizala obsežen opus vlog. Za vlogi v uprizoritvah 1973 in Anhovo je na letošnjem 61. festivalu Borštnikovo srečanje prejela Borštnikovo nagrado za igro. V pogovoru razmišlja o empatiji v gledališču, vlogah, ki same poiščejo igralko, in gledališču kot enem od gradnikov človeštva. Tonski mojster: Franc ModerNeža Zajc, pesnica
Literarna znanstvenica in urednica, rusistka in slovenistka Neža Zajc je predvsem pesnica, zelo samosvoja pesnica. Objavila je pet pesniških zbirk : Ime gore (2014), Igla v mrku, Brez slovesa, Samoten svet in …
Notas del episodio
Literarna znanstvenica in urednica, rusistka in slovenistka Neža Zajc je predvsem pesnica, zelo samosvoja pesnica. Objavila je pet pesniških zbirk : Ime gore (2014), Igla v mrku, Brez slovesa, Samoten svet in Bele sence (2025) ter v njih ubesedila enkraten, težko ponovljiv svet o človeških bitnostih, stkan iz prepoznavnega besedišča. Oziroma kot je o njeni poeziji zapisal pesnik in še marsikaj Vinko Möderndorfer: »Ne poznam poezije, ki bi bila tako zares.« Več o svoji poeziji pove pesnica v pogovoru z Markom Goljo, občuteno pa tudi prebere pesmi Večnost in V vodi. Nikar ne zamudite.Vladimir Jurc, prejemnik nagrade tantadruj: "Igralec mora biti svoj instrument. Če ne igraš na svoj instrument, šumiš, namesto da bi zvenel."
V utemeljitvi nagrade tantadruj za življenjsko delo je žirija zapisala, da Vladimir Jurc s svojim več desetletij trajajočim neutrudnim delom pooseblja prav tisto trmo, ponos, umetniško brezkompromisnost in …
Notas del episodio
V utemeljitvi nagrade tantadruj za življenjsko delo je žirija zapisala, da Vladimir Jurc s svojim več desetletij trajajočim neutrudnim delom pooseblja prav tisto trmo, ponos, umetniško brezkompromisnost in ljubezen do gledališča, ki jih simbolizira lik Tantadruja. Dolgoletni član Slovenskega stalnega gledališča Trst vseskozi poudarja pomen kolektivnega dela, v svojem igralskem opusu pa je posebno skrb namenjal odrskemu jeziku – to je prenašal tudi na mlajše generacije, saj je kot docent in pozneje izredni profesor več kot 25 let skrbel za glas in odrski govor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Z umetnikom se je pogovarjala Kaja Novosel.Aleš Valič, prejemnik Borštnikovega prstana: "PR po družabnih omrežjih močno deluje in treba je ostati pri zdravi pameti, da ohraniš vrednostni sistem kvalitete, ne pa všečkanja."
Borštnikov prstan, najpomembnejšo slovensko igralsko nagrado za življenjsko delo, letos prejme Aleš Valič, eden najbolj prepoznavnih slovenskih igralcev. Žirija mu je nagrado namenila za "izjemen igralski opus …
Notas del episodio
Borštnikov prstan, najpomembnejšo slovensko igralsko nagrado za življenjsko delo, letos prejme Aleš Valič, eden najbolj prepoznavnih slovenskih igralcev. Žirija mu je nagrado namenila za "izjemen igralski opus, ki že več desetletij pomembno zaznamuje slovenski gledališki prostor, pa tudi radio, film, televizijo in pedagoško področje". Aleš Valič se je po diplomi na AGRFT najprej zaposlil v Slovenskem stalnem gledališču Trst, pozneje je bil dolgo član ansambla ljubljanske Drame. Ob tem je od leta 1990 na AGRFT do letos deloval kot redni profesor predmeta umetniška beseda. Veliko ustvarja tudi za film in televizijo. V dneh pred podelitvijo Borštnikovega prstana se je z Alešem Valičem pogovarjala Staša Grahek; najprej ga je vprašala, kako se kot igralec, ki si ne prizadeva zelo za pozornost javnosti, počuti te dni, ko je zanimanje tako intenzivno usmerjeno vanj. Ton in montaža Vjekoslav Mikez.Ivanka Mežan: "Delo pri radiu mi je bilo v veliko veselje!"
18. junija Ivanka Mežan, slovenska dramska in filmska igralka, dopolnjuje sto let. Rodila se je v Mariboru, na gledališko pot je stopila pri partizanih, nato je študirala na ljubljanski akademiji. Od leta 1945 …
Notas del episodio
18. junija Ivanka Mežan, slovenska dramska in filmska igralka, dopolnjuje sto let. Rodila se je v Mariboru, na gledališko pot je stopila pri partizanih, nato je študirala na ljubljanski akademiji. Od leta 1945 do 1979 je bila članica ansambla ljubljanske Drame, vendar je nastopala tudi v nekaj filmih, na primer Nasvidenje v naslednji vojni in Let mrtve ptice ter številnih televizijskih produkcijah. Leta 1995 je Ivanka Mežan prejela Borštnikov prstan za igralski opus, leta 2015 je dobila nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, leta 2019 so jo razglasili za častno meščanko Ljubljane, pred tremi leti je dobila nagrado Ite Rine za življenjsko delo.Janez Matičič: "Ko sem bil otrok, sem doma na skrivaj igral klavir."
3. junija je minilo sto let odkar se je v Ljubljani rodil skladatelj in pedagog Janez Matičič, eden izmed najvidnejših slovenskih skladateljev našega časa. Študiral je v Ljubljani, igral violino, potem tudi …
Notas del episodio
3. junija je minilo sto let odkar se je v Ljubljani rodil skladatelj in pedagog Janez Matičič, eden izmed najvidnejših slovenskih skladateljev našega časa. Študiral je v Ljubljani, igral violino, potem tudi klavir. Živel je med Parizom in Ljubljano, izpopolnjeval se je pri Nadii Boulanger, skoraj tri desetletja je sodeloval z raziskovalno skupino za konkretno glasbo. Janez Matičič je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 2007 je prejel Prešernovo nagrado za življenjski opus. Šest let prej ga je Vida Curk povabila v studio oddaje Naši umetniki pred mikrofonom. Urednica Tadeja Krečič ScholtenBine Matoh: "Igralec lahko naredi dobro vlogo, ko ima distanco"
Ob nedavnem jubileju se bomo poklonili igralcu Binetu Matohu, ki je večino svojega opusa ustvaril v Primorskem dramskem gledališču, poznejšem Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Za njim je desetine …
Notas del episodio
Ob nedavnem jubileju se bomo poklonili igralcu Binetu Matohu, ki je večino svojega opusa ustvaril v Primorskem dramskem gledališču, poznejšem Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Za njim je desetine izjemnih vlog, za številne je bil nagrajen. Prejel je tudi Borštnikov prstan. Lani je na odru svojega gledališča nastopil kot kralj Lear – v istoimenski Shakespearjevi igri, ki jo je režiral Ivica Buljan. Pogovor z Binetom Matohom je leta 2018, ko je prejel nagrado tantadruj za življenjsko delo, pripravila Ingrid Kašca Bucik. Po pogovoru pa boste slišali Bineta Matoha, kot je leta 1994 nastopil kot Patriarh oglejski v Krstu pri Savici Dominika Smoleta v režiji Janeza Pipana. S to predstavo so takrat odprli novo gledališče v Novi Gorici.Tomato Košir: Običajno je največ kreativnosti tam, kjer je največ omejitev
Sredi maja nas je razveselila vest, da je Klub umetniških direktorjev ADC v New Yorku podelil zlato kocko Tomatu Koširju, oblikovalcu vidnih sporočil. Prestižna nagrada je prišla prvič v roke slovenskega …
Notas del episodio
Sredi maja nas je razveselila vest, da je Klub umetniških direktorjev ADC v New Yorku podelil zlato kocko Tomatu Koširju, oblikovalcu vidnih sporočil. Prestižna nagrada je prišla prvič v roke slovenskega oblikovalca. Tomato Košir je dobil nagrado za serijo petih naslovnic za Dnevnikov Objektiv, postal pa je tudi samostojni ustvarjalec leta. Vizualne komentarje za časnik Dnevnik in prilogo Objektiv ustvarja že od leta 2011 in z njimi sproža verižno reakcijo v družbi, kot sam pravi, da bi se lahko stvari spremenile na bolje. O tem govori tudi v pogovoru z Žigom Bratošem, ki se je s Tomatom Koširjem pogovarjal ob nagradi Prešernovega sklada leta 2024.Ivo Zorman: "Sledil sem nagnjenjem, ki sem jih prinesel na svet."
3. maja je minilo sto let odkar se je v Gori pri Komendi rodil Ivo Zorman, slovenski pisatelj. Krajša prozna besedila je začel objavljati v petdesetih letih, sledili so romani, med njimi Draga moja Izza, po …
Notas del episodio
3. maja je minilo sto let odkar se je v Gori pri Komendi rodil Ivo Zorman, slovenski pisatelj. Krajša prozna besedila je začel objavljati v petdesetih letih, sledili so romani, med njimi Draga moja Izza, po katerem je Vojko Duletić posnel film. Njegovo osrednje delo je nezaključen ciklus devetih romanov o družini Bauman, razdeljen v tri skupine: Predniki, Sodobniki in Potomci. V njih natančno opisuje domači meščanski način življenja in s tem nadaljuje tradicijo slovenske realistične proze. Leta 1987 ga je Ciril Stani, tedanji urednik oddaje Naši umetniki pred mikrofonom povabil v radijski studioPred 120. leti se je rodil pisatelj Ivan Mrak
Tridesetega aprila pred 120-imi leti se je v Ljubljani rodil pisatelj Ivan Mrak – v Ljubljani je leta 1986 tudi umrl. Bil je poseben ustvarjalec, v slovensko literarno zgodovino se je zapisal predvsem z …
Notas del episodio
Tridesetega aprila pred 120-imi leti se je v Ljubljani rodil pisatelj Ivan Mrak – v Ljubljani je leta 1986 tudi umrl. Bil je poseben ustvarjalec, v slovensko literarno zgodovino se je zapisal predvsem z dramatiko, v kateri je oblikoval značilen tip tragedije o velikih mitskih, zgodovinskih in umetniških osebnostih. Ivan Mrak je bil tudi pomembna in vplivna oseba na prizorišču slovenske kulture, zato so njegovi spomini še posebno dragoceni. V oddaji Umetniki pred mikrofonom boste slišali posnetek Mrakovega razmišljanja o sebi, svojem življenju in delu. Oddaja je bila prvič predvajana leta 1982.Igralec in pesnik Aleksij Pregarc: "Morje ni samo plimovanje, je tudi nekaj, kar te odnese"
Tržaški pesnik in igralec Aleksij Pregarc je pred kratkim dopolnil 90 let. Poleg vlog v gledališču ter številnih umetniških interpretacij na radiu njegov opus zajema tudi pesniške zbirke, drame in polemike …
Notas del episodio
Tržaški pesnik in igralec Aleksij Pregarc je pred kratkim dopolnil 90 let. Poleg vlog v gledališču ter številnih umetniških interpretacij na radiu njegov opus zajema tudi pesniške zbirke, drame in polemike. Pred mikrofon ga je leta 2006 povabila Vida Curk in Aleksij Pregarc je povedal marsikaj o svojem življenju in delu, pa tudi o stvarnosti Slovencev za mejo. Najprej pa je spregovoril o prvih spodbudah za ustvarjanje.Tomaž Pandur: Vem, kaj lahko teater da svoji sredini
Nedavno je minilo deset let, odkar je umrl gledališki režiser Tomaž Pandur, in sicer med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju. Star je bil komaj triinpetdeset let …
Notas del episodio
Nedavno je minilo deset let, odkar je umrl gledališki režiser Tomaž Pandur, in sicer med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju. Star je bil komaj triinpetdeset let. Z gledališčem se je začel ukvarjati že kot dijak v Mariboru in ustanovil svojo gledališko skupino »Tespisov voz«. Leta 1988 je postavil odmevno uprizoritev Šeherezada v Slovenskem mladinskem gledališču. V sezoni 1989/1990 je postal umetniški vodja gledališča SNG Drama Maribor in režiral legendarne predstave, kot so Hamlet, Faust, Carmen, Božanska komedija, Ruska misija, Babilon. Nato je živel in ustvarjal v New Yorku, Parizu, Berlinu, Zagrebu, predvsem pa Madridu. Leta 2014 je znova režiral v Ljubljani, v SNG Drama je postavil projekt Rihard III. + II. Takrat je Tomaža Pandurja pred mikrofon povabil Janko Petrovec.Huberto Široka: "Skozi mene se svet kristalizira in skozi kovino ga uresničim"
Huberto Široka, rojen leta 1960, je eden izmed osrednjih umetnikov unikatnega oblikovanja nakita pri nas. Ustvarja in živi na Bledu, v svoji znameniti izjemno majhni, vendar impresivni delavnici, ki je hkrati …
Notas del episodio
Huberto Široka, rojen leta 1960, je eden izmed osrednjih umetnikov unikatnega oblikovanja nakita pri nas. Ustvarja in živi na Bledu, v svoji znameniti izjemno majhni, vendar impresivni delavnici, ki je hkrati tudi trgovina in prostor srečanj. Je avtor številnih ciklusov ali tematskih serij nakita, artefaktov, ki pogosto presegajo svojo osnovno funkcijo. Križi, Plesalke, Rojstvo, Valovanje, DNK, Opraševalci so nekatera imena teh tematskih ciklusov, za katere je dobil Huberto Široka številne nagrade in priznanja. Marsikdo ga povezuje predvsem z rajsko ptico, oblikovano po repliki najdbe s Pristave pri Bledu, ki je postala simbol Bleda. Ob Slovenskem tednu nakita v ljubljanskem centru Rog, osrednji prireditvi oblikovalcev nakita pri nas, je bila tudi predstavitev knjige z naslovom Huberto Široka, srebrokovač in oblikovalec nakita. Napisali so jo poleg samega avtorja še Lidija Pavlovčič in Petra Bole, izšla je pri Zavodu za kulturo na Bledu. Umetnika je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič. Tonska realizacija Franci Moder.
Aquí están los 40 episodios más recientes de 100. Los anteriores están en el feed del podcast.
Podcasts similares
Más podcasts de Cultura y sociedad
¿Es tu podcast?
Confírmalo con una entrada en tu feed: aquí recibes un código, lo añades como podcast:txt en el canal de tu feed y nosotros lo comprobamos. Después tu podcast aparecerá como «verificado» en SoundNode.