Reševalna postaja
- Episodios
- 100
- Se publica
- cada dos semanas
- Último episodio
- 10 Nov 2026
Sobre el podcast
Ko se združita reševalna in radijska, zaživi RešeVALna postaja, podkast, ki ga soustvarjata novinarka Jana Vidic in eden najbolj prepoznavnih in izkušenih reševalcev pri nas, Primož Velikonja. Inštruktor, predavatelj in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju.
Episodios 100
Nekateri moški odlašajo, dokler ni testis velik za pest ali celo »kot lubenica«
Bulica na modu, ki jo je odkril slučajno, je bila za glasbenika in vsestranskega avtorja Martina Lundra le uvod v novo življenjsko poglavje. V njem se je soočil tako z lastnim zahtevnim zdravljenjem kot z …
Notas del episodio
Bulica na modu, ki jo je odkril slučajno, je bila za glasbenika in vsestranskega avtorja Martina Lundra le uvod v novo življenjsko poglavje. V njem se je soočil tako z lastnim zahtevnim zdravljenjem kot z dejstvom, da so onkološke bolezni prizadele kar nekaj bližnjih: njegovega očeta, nekdanje dekle in kar nekaj prijateljev. Nekatere tudi usodno. O poti do ozdravitve, številnih izgubah, spoznanjih, pa tudi o pomenu preventive, odličnih možnostih za zdravljenje pri nas in nujnem samopregledovanju, in to ne le v »movembru«, mesecu, namenjenemu prav posebni skrbi za zdravje moških, v novi epizodi s strokovnim sovoditeljem Primožem Velikonjo in Jano Vidic.Poglavja:
- 00:00:54 O bulici, slučajno zatipani zaradi zasukane pižame
- 00:08:54 In potem se bolezen ponovi
- 00:16:51 Zdravljenje tako izčrpa, da je hoja v nadstropje kot vzpon na Kredarico
- 00:25:15 Najprej je zbolelo nekdanje dekle, nato jaz, za mano še oče in nato se je usulo…
- 00:35:10 O morebitni neplodnosti, semenski banki in protezi, ki nadomesti testis
- 00:46:30 Izjemen slovenski zdravstveni sistem, preventiva in pomen samopregledovanja
- 00:52:14 Nekaj osebnih vprašanj
Capítulos
Cargando capítulos…
Matjaž Figelj: Recept za udobno umiranje
"Proces umiranja je nepovraten, ko se enkrat začne, nimamo ukrepov, ki bi ga lahko ustavili," pravi zdravnik Matjaž Figelj, specialist interne medicine, subspecialist in magister paliativne medicine. Čeprav več …
Notas del episodio
"Proces umiranja je nepovraten, ko se enkrat začne, nimamo ukrepov, ki bi ga lahko ustavili," pravi zdravnik Matjaž Figelj, specialist interne medicine, subspecialist in magister paliativne medicine. Čeprav več kot 90 odstotkov ljudi v zahodnem svetu umira počasi, od posledic bolezni in starosti, in le desetina nepričakovano, o procesih umiranja vemo nepredstavljivo malo, o tem se ne želimo in se ne znamo pogovarjati. Kljub študiju medicine je bil sprva tudi sam v veliki zadregi, kako se o tem pogovarjati z bolniki in svojci, zdaj govori o tem z veliko empatije in prav z razlago procesa lajša slovo umirajočim in njihovim bližnjim. Kako torej ugašajo telesne funkcije, kako lahko vemo, da umirajočega ne boli, da ga ne zebe, da ne čuti žeje, zakaj lahko infuzija ta proces le poslabša in kaj lahko storimo, da je umiranje kar se da udobno?Poglavja:
- 00:02:18 Kako prepoznamo, da se je proces umiranja nepovratno začel
- 00:11:06 Napačna ravnanja, ki lahko pri umirajočem povzročijo delirij
- 00:20:44 Izbiramo le med trpečim in daljšim ali udobnim in krajšim umiranjem
- 00:29:48 Je bolečino med umiranjem res mogoče ukrotiti
- 00:45:00 Trpljenja ne moremo odpraviti, paziti moramo, da ga ne povzročamo
- 00:55:28 Nekaj osebnih vprašanj
Capítulos
Cargando capítulos…
Opornico v dober milimeter široki žili razširijo z nekajkrat večjim tlakom, kot je v avtomobilski pnevmatiki
Kaj se dogaja v srcu in okoli njega, ko človek doživi infarkt, in kaj vse je mogoče storiti, da ga tudi preživi? Kot se pošali interventni kardiolog doc. dr. Luka Lipar, specialist kardiologije in vaskularne …
Notas del episodio
Kaj se dogaja v srcu in okoli njega, ko človek doživi infarkt, in kaj vse je mogoče storiti, da ga tudi preživi?Kot se pošali interventni kardiolog doc. dr. Luka Lipar, specialist kardiologije in vaskularne medicine, takrat nastopi čas za strokovnjake iz Koronarne enote UKC Ljubljana in za njihova "vodovodarska ali elektičarska" dela. Čeprav je poimenovana šaljivo, je vrhunska pomoč v t. i. kateterskem laboratoriju pogosto odločilna, da nekdo infarkt tudi preživi, in primerjalne študije rezultatov zdravljenj bolnikov z infarktom kažejo, da so ti v UKC Ljubljana primerljivi z rezultati švicarskih bolnišnic in presegajo rezultate zdravljenj v vseh nemških bolnišnicah. Kaj vse počnejo in kaj lahko storimo sami, da zmanjšamo verjetnost srčnega infarkta?
Statistično verjetnost je mogoče preveriti tudi s točkovnikom Evropskega združenja za kardiologijo.Poglavja:
- 00:00:42 Katera so v interventni kardiologiji »vodovodarska« in katera »električarska« opravila?
- 00:19:42 Kako »vodovodarji« odmašijo žilo
- 00:27:09 Zakaj se smrtno nevarni zapleti zgodijo prav med postopkom odpiranja žil
- 00:45:13 Je z diagnostičnimi preiskavami infarkt mogoče napovedati
- 00:51:54 Kronični in akutni stres: oba lahko ubijata
- 00:02:30 Ali je infarkt vselej posledica strdka in kako ta nastane?
- 00:14:17 Na katere manj tipične znake infarkta bi morale biti pozorne ženske?
- 00:58:58 Nekaj osebnih vprašanj
Capítulos
Cargando capítulos…
Več kot 200 enot krvi za Siniševo preživetje, ki je medicinski čudež
Prvi hip se je zdelo, da je takrat komaj polnoletni Siniša, ki je bratu in očetu pomagal pri delu na strehi, ob padcu z osmih metrov imel neverjetno srečo. Bil je pri zavesti, lahko se je pogovarjal, le na …
Notas del episodio
Prvi hip se je zdelo, da je takrat komaj polnoletni Siniša, ki je bratu in očetu pomagal pri delu na strehi, ob padcu z osmih metrov imel neverjetno srečo. Bil je pri zavesti, lahko se je pogovarjal, le na desni strani prsnega koša je imel manjšo podplutbo. »Nič posebnega ni bilo videti. Če bi bil neizkušen, bi mu le svetoval, naj ga brat pelje k zdravniku … ker pa smo vedeli, da je bil padec silovit in ker mi je občutek govoril, da ni vse v redu, smo uporabili helikopter. Še danes me spreleti srh, ko pomislim na to nesrečo,« je iskren izkušeni reševalec Primož Velikonja. Njegova slutnja se je uresničila, ob prihodu v ljubljanski univerzitetni klinični center se je začel negotov boj za Siniševo življenje, ki je trajal dober mesec in v katerem so ga reševali z več kot 200 enotami podarjene krvi. S tako rekordno visoko količino se je Sinišev primer vpisal tudi v zgodovino krvodajalstva, brez katerega tako uspešnih zgodb ne bi moglo biti. Kljub napredku znanosti smo namreč še zelo daleč od odkritja tekočine, ki bi lahko nadomestila človeško kri.Elektrodi v možganih in podkožni stimulator v hipu odpravili leta neobvladljivih in bolečih tikov
Življenje mladega multiinstrumentalista Saša Nunarja sta zelo zaznamovala Tourettov sindrom, ki povzroča moteče telesne in glasovne tike, in distoníja, ki je pri njem povzročila tako hudo zakrčenje mišic, da ni …
Notas del episodio
Življenje mladega multiinstrumentalista Saša Nunarja sta zelo zaznamovala Tourettov sindrom, ki povzroča moteče telesne in glasovne tike, in distoníja, ki je pri njem povzročila tako hudo zakrčenje mišic, da ni mogel več govoriti. Po več kot dveh letih, preživetih v samoosamitvi doma v hudih bolečinah, neobvladljivih zgibkih in glasovnih tikih, so mu v možgane vgradili posebno napravo in z njo skoraj v hipu pozdravili obe bolezni. Kakšno je bilo življenje prej in kako ga je spremenil poseg, imenovan globoka možganska stimulacija?Poglavja:
- 00:06:00 Od nedolžnega poskakovanja po eni nogi do glasnih in bolečih tikov
- 00:12:08 Boleči telesni zgibki lahko celo onemogočajo vožnjo avtomobila
- 00:16:48 Mami, pelji me na evtanazijo, ne morem več
- 00:22:18 In potem še distonija, ko zaradi bolečih krčev govor ni bil več mogoč
- 00:26:37 Dve leti življenja v samoosamitvi iz obupa
- 00:30:12 Odločitev za operacijo in nepopisno olajšanje
- 00:36:44 Kot kiborg z zunanjimi baterijami
Capítulos
Cargando capítulos…
Karcinom lahko razje tkiva tako, da vidimo razgaljene možgane
Kdaj kožno znamenje ni le obarvan izrastek, ampak morda znak za najbolj smrtonosno obliko kožnega raka, melanom? Kakšna je abeceda, ki nam pomaga prepoznati nevarne tvorbe in zakaj jih moramo iskati tudi pod …
Notas del episodio
Kdaj kožno znamenje ni le obarvan izrastek, ampak morda znak za najbolj smrtonosno obliko kožnega raka, melanom? Kakšna je abeceda, ki nam pomaga prepoznati nevarne tvorbe in zakaj jih moramo iskati tudi pod nohti, v lasišču in celo v ustih? Katere vrste karcinoma, če jih ne zdravimo, lahko razžrejo tkiva do te mere, da je pri bolniku mogoče videti celo možgane? O Bobu Marleyju, nanodelcih, ki iz tatujev odplavajo v možgane, bezgavkah kot pomembnem lovilcu rakastih celic ter tudi o zelo pretresljivih osebnih trenutkih in spoznanjih je dermatovenerologinja dr. Vesna Tlaker, vodja medicinskega centra Dermatologija.si, govorila s strokovnim sovoditeljem, reševalcem in inštruktorjem Primožem Velikonjo in Jano Vidic.Poglavja:
- 00:01:05 Kako lahko človeku sredi obraza raste rana ali lisa in ne gre k zdravniku?
- 00:09:20 Več kožnih znamenj, večja verjetnost za melanom?
- 00:11:27 Preprosta ABeCeDa, ki rešuje življenja
- 00:19:09 Kako melanom metastazira
- 00:24:34 Zanimiva vloga bezgavk pri obrambi
- 00:31:37 O ozdravljivosti razsejanega melanoma in kaj ima s tem Bob Marley?
- 00:38:11 Smiselnost fotografiranja znamenj in velika uporabnost dermatoskopa
- 00:51:09 Bazalnocelični karcinom lahko razje tkiva tako, da vidimo razgaljene možgane
- 00:54:02 O marketinških prevarah pri zaščitnih majicah, predsodkih o škodljivosti krem za sončenje in nanodelcih v tatujih
- 01:01:07 O strokovnih spoznanjih in osebni tragediji, ki je spremila vse
Capítulos
Cargando capítulos…
Asfalt pri padcu kot radirka briše dele kože in telesa nezaščitenega motorista
Kako poteka reševanje najhuje poškodovanih motoristov in motoristk pri nas? Kaj je pomembno že v trenutkih na asfaltu, kako zahteven je boj za življenje v intenzivni enoti bolnišnice in kaj čaka poškodovance …
Notas del episodio
Kako poteka reševanje najhuje poškodovanih motoristov in motoristk pri nas? Kaj je pomembno že v trenutkih na asfaltu, kako zahteven je boj za življenje v intenzivni enoti bolnišnice in kaj čaka poškodovance med rehabilitacijo? Kaj ob tem doživljajo profesionalci, zakaj je naš zdravstveni sistem pri tem vrhunski in v marsičem boljši in radodarnejši celo od švicarskega? Kako odločilen dejavnik pri teži poškodbe je dobra zaščitna oprema in na kaj bi moral pomisliti vsakdo, preden se odpravi na vožnjo? Svoje izkušnje v epizodi, posneti v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem, z nami delijo: •Marin Kernc, dolgoletni izkušeni motorist reševalec, Reševana postaja UKC LJ, •Sergej Godec, dr. med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ, •Marko Sremec, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa, edini slovenski zdravnik s FIM-licenco in član strokovnega sveta AMZS za šport, •Primož Velikonja, strokovni sovoditelj podkasta, izkušen reševalec, tudi na motorju, inštruktor in vodja Satelitskega urgentnega centra v Kočevju.00:02:10 O motorističnih nesrečah, ki jih ne bodo pozabili
Poglavja:
- 00:02:10 O motorističnih nesrečah, ki jih ne bodo pozabili
- 00:12:01 Kako poškodovanca premikati in mu varno sneti čelado
- 00:22:50 O lastnikih novega motorja v krizi srednjih let in posebnostih zdravljenja v enoti intenzivne terapije
- 00:33:36 Poškodba glave: kdaj zares vemo, kakšne bodo posledice?
- 00:41:07 Kako se razlikujejo poškodbe s cest od poškodb na tekmovališčih
- 00:46:28 Velika vloga motivacije in pomoči bližnjih pri uspešnosti rehabilitacije
- 00:57:09 Primerjava zdravljenja v Sloveniji in tujini – sploh se ne zavedamo, kaj imamo
- 01:03:17 Kako odločilna je uporaba (dobre) zaščitne opreme v praksi
- 01:13:05 O nezaščitenih rokah, natikačih ter japonkah in napačnih čeladah na napačnih vrstah motorjev
- 01:25:17 Na kaj naj pomisli vsak, preden gre na motor?
Capítulos
Cargando capítulos…
So zapoznele borelioze (močno) spregledana težava ali tržna niša za zaslužek?
Vsako leto strokovnjaki odkrijejo kakšno novo podvrsto borelioze in tudi od te je odvisno, kakšne težave bo morda povzročila taka okužba. Tipičen prvi znak je rdeči krog na koži in je v začetku najpreprosteje …
Notas del episodio
Vsako leto strokovnjaki odkrijejo kakšno novo podvrsto borelioze in tudi od te je odvisno, kakšne težave bo morda povzročila taka okužba. Tipičen prvi znak je rdeči krog na koži in je v začetku najpreprosteje ozdravljiva. Če pa je takrat ne zdravimo, se lahko širi na živčevje, sklepe, srce ali na kateri drug del telesa, diagnostika in zdravljenje pa lahko postaneta veliko bolj zapletena. Kakšne posledice vse lahko povzročajo bolezni klopov, kako skrito in dolgo lahko potekajo, kako dobro diagnostiko imamo pri nas, ali zdravniki pri težavah, kot so glavoboli, mravljinčenja, utrujenost in fibromialgija, dovoljkrat pomislijo, da gre morda le za zapoznelo boreliozo? Tudi o drugih boleznih, ki jih prenašajo klopi, v RešeValni postaji govorimo z izredno profesorico doktorico Dašo Stupica, specialistko infektologije z Infekcijske klinike v Ljubljani.Poglavja:
- 00:11:34 Kako zanesljiv znak je rdečina na koži in kdaj pride do razsejane oblike borelioze
- 00:17:10 Subjektivni simptomi in pasti dolgotrajnih terapij
- 00:17:10 Posledice zapoznelih borelioz – so pri nas res spregledane ali ali gre pri zdravljenjih v tujini le za komercialno tržno nišo?
- 00:31:24 Lastna boleča izkušnja z nevroboreliozo
- 00:41:02 Klopni meningoencefalitis: tudi pri mladih so možne nepopravljive posledice ali smrt
- 00:57:50 Kaj jo v profesionalnem življenju še zmeraj gane do solz?
Capítulos
Cargando capítulos…
Anafilaktični šok: lahko je usodna zgolj četrtina arašida
Cvetoča pomlad je za alergične na pelod in na pike insektov zelo naporen, za nekatere pa tudi nevaren čas. Anafilaktični šok, najbolj intenziven odziv telesa na neko snov, je namreč lahko usoden, reakcija lahko …
Notas del episodio
Cvetoča pomlad je za alergične na pelod in na pike insektov zelo naporen, za nekatere pa tudi nevaren čas. Anafilaktični šok, najbolj intenziven odziv telesa na neko snov, je namreč lahko usoden, reakcija lahko človeka onesposobi v nekaj minutah brez kakršnih koli tipičnih znakov alergij. Kako jo torej prepoznamo in kako ukrepamo, kaj je epipen in zakaj je tako odločilen, zakaj je alergikov vse več in kako smo z napačnimi prehranskimi smernicami za dojenčke kot kaže celo ustvarjali male alergike pojasnjuje specialistka pnevmologije, alergologije in klinične imunologije Nika Lalek iz Univerzitetne klinike Golnik.Bolnik včasih sploh ne ve, da ima v glavi deset centimetrov velik tumor
»Še vedno je fantastičen občutek videti delujoče možgane med operacijo,« tudi po nekaj tisoč opravljenih operacijah priznava specialist nevrokirurg, predstojnik oddelka za nevrokirurgijo UKC Maribor doc. dr …
Notas del episodio
»Še vedno je fantastičen občutek videti delujoče možgane med operacijo,« tudi po nekaj tisoč opravljenih operacijah priznava specialist nevrokirurg, predstojnik oddelka za nevrokirurgijo UKC Maribor doc. dr. Janez Ravnik. »Je pa tudi odgovornost, ko veš, da ima vsak delček možganov svojo funkcijo in da lahko narediš tudi veliko škode.« Kaj za bolnika pomeni le milimetrski zdrs skalpela med operacijo možganov, kako potekajo operacije na možganih, če so ti hudo poškodovani ali prerasli s tumorji? Kako jim pri tem pomaga monitoriranje in kako poteka operacija pacientov, ki so med operiranjem možganov v budnem stanju? Zakaj je smrtnost pri razpokih anevrizem še vedno izjemno visoka, kako kot kirurg in oče treh otrok doživlja zahtevne operacije življenjsko ogroženih otrok, kako mu pri tem pomaga diploma iz psihologije in kakšna spoznanja mu je kljub številnim soočenjem s smrtjo prinesla izkušnja borbe za svoje lastno življenje?Poglavja:
- 00:10:15 Tri vrste možganskih krvavitev in njihove (usodne) posledice
- 00:21:40 Zmote o plastičnosti otroških možganov
- 00:23:45 Še tako nedolžen udarec v glavo je lahko usoden
- 00:26:28 Nevarnosti preventivne antikoagulantne terapije, tudi aspirina
- 00:28:50 Kako vemo, da nam v glavi raste tumor
- 00:38:05 Monitoriranje med operacijo in kraniotomija v budnem stanju
- 00:50:55 Razpok anevrizme: visoka smrtnost in nesmiselnost presejalnega programa
- 00:58:41 Največji občutek nemoči in posebnosti operiranja otrok
- 01:04:42 Soočenje z lastno smrtnostjo: izkušnja, ki je spremenila pogled na bolnike
Capítulos
Cargando capítulos…
Ko je rešilec mamo pripeljal domov, ji domači niso odprli vrat
»Vsak dan, tudi danes, bomo najverjetneje operirali tri zlomljene kolke, vsako leto samo na našem oddelku več kot tisoč. In tu ne gre le za tisoč bolnikov, življenje se popolnoma spremeni tudi njihovim …
Notas del episodio
»Vsak dan, tudi danes, bomo najverjetneje operirali tri zlomljene kolke, vsako leto samo na našem oddelku več kot tisoč. In tu ne gre le za tisoč bolnikov, življenje se popolnoma spremeni tudi njihovim družinam. Približno tretjina bo umrla v prvem letu po takem zlomu, približno polovica ne bo mogla več živeti brez pomoči drugih,« opozarja kirurg Aleš Fischinger, specialist travmatologije s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer letno operirajo vsaj tisoč bolnikov s tovrstnim zlomom. In številka bo le še rastla. Na epidemijo starejših, ki po takem padcu pogosto ne morejo več živeti sami, nismo pripravljeni ne v zdravstvu ne v drugih vrstah oskrbe, prav tako je zahtevno za bolnika skrbeti doma. In zgodi se tudi, da svojci tega ne le ne zmorejo, pač pa tudi ne želijo. Zakaj je okrevanje po zlomu kolka za starejše tako zahtevno, kaj je najodločilneje, kako je take padce mogoče preprečiti, pa tudi o vplivu, ki ga ima na okrevanje pomanjkanje kadra, in o nasilju, ki vse večkrat izbruhne, a zdravstveni delavci s tem problemom ostanejo sami.Poglavja:
- 00:07:04 Zakaj je zlom kolka za starejše telo veliko usodnejši kot za mlado?
- 00:13:39 Pomen mišične mase in vpliv zdravil za hujšanje na njeno zmanjšanje
- 00:22:44 Med preventivo tudi posebne zaščitne hlače za kolke, odstranitev preprog, lučke s senzorjem …
- 00:29:24 Delirij, manj znan, a težek zaplet po operaciji
- 00:40:04 Pomanjkanje medicinskih sester in nepripravljen zdravstveni sistem sta smrtonosna napaka
- 00:46:32 Porast nasilja v zdravstvu, osebne izkušnje Primoža Velikonje in zakaj napad na reševalca ni kaznovan kot je napad na policista?
- 00:58:09 O nepozabnih primerih, 107 let stari uspešno operirani pacientki in lekciji o ponižnosti
Capítulos
Cargando capítulos…
Podhladitve: dveletnik brez posledic preživel telesno temperaturo pod 12 stopinj, zdravnica 40 minut srčnega zastoja pod ledom
Podhladitev je zlahka tudi usodno stanje, a vsaj pri nas jo zdravniki pogosteje zdravijo v toplejših mesecih kot v času mrzle zime, pogosteje pri veseljaški mladini kot pri obiskovalcih gora, pri novorojenčku …
Notas del episodio
Podhladitev je zlahka tudi usodno stanje, a vsaj pri nas jo zdravniki pogosteje zdravijo v toplejših mesecih kot v času mrzle zime, pogosteje pri veseljaški mladini kot pri obiskovalcih gora, pri novorojenčku pa tudi pri sobni temperaturi lahko nastopi že v četrt ure.V literaturi so opisani primeri ekstremnega preživetja kot je dveletni malček, ki je preživel padec telesne temperature na manj kot 12 stopinj Celzija, ali zdravnica, ki je bila pod ledom brez kisika več kot 40 minut, oba sta podhladitev preživela brez posledic. Kako je to mogoče, kako človeško telo "izklaplja" organe ob padanju telesne temperature, zakaj ženske pogosteje preživijo ekstremne podhladitve, zakaj alkohol ne pomaga pri ogrevanju in zakaj je zelo pomembno, kako podhlajenega človeka premikamo?
Gost RešeValne postaje je Peter Najdenov, pediater, vodja pediatrije v Jeseniški bolnišnici, gorski reševalec, tudi jamar, član ekipe Helikopterske nujne medicinske pomoči in mednarodno uveljavljeni predavatelj.
Poglavja:
- 00:03:58 Kaj se dogaja v telesu med podhladitvijo?
- 00:13:09 Kako hitro gre lahko kaj narobe?
- 00:15:49 Kaj padec vsake stopinje pomeni za telo?
- 00:18:15 Zakaj imajo ženske višje preživetje pri ekstremnih podhladitvah?
- 00:30:49 Novorojenček se lahko resno podhladi že med fotografiranjem
- 00:40:27 Nekaj primerov ekstremnega preživetja
- 00:44:08 Načrtne podhladitve s plavanjem v ledeni vodi
- 00:49:50 Primer, ki ga bo do konca življenja nosil s seboj
Capítulos
Cargando capítulos…
Pogovarjaš se z mladim fantom in veš, da bo čez dve uri mrtev
Ob koncu leta tudi na Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ prihajajo zahvale pacientov, ki so se prav tu rodili na novo. Sergej Godec, dr med., spec. anesteziologije in intenzivne …
Notas del episodio
Ob koncu leta tudi na Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno medicino UKC LJ prihajajo zahvale pacientov, ki so se prav tu rodili na novo. Sergej Godec, dr med., spec. anesteziologije in intenzivne medicine, je eden od zdravnikov s tega oddelka, ki z neštetimi vsakodnevnimi odločitvami in s pomočjo vrhunske ekipe in medicine pripomore k skoraj čudežnim preživetjem. A je poseben tudi po tem, da v prostem času dežura na terenu, pozna posebnosti dela s poškodovanci v obcestnih jarkih, sredi dežja globoko v gozdu ali na spolzkem asfaltu. Ve, kaj pomeni biti ob pacientu prvi, a pozna tudi težo tega, da je ob njem zadnji. In strokovni sovoditelj Primož Velikonja priznava, da če bi se že moralo zgoditi, bi si želel, da bi ob morebitni urgentni situaciji zanj poskrbel prav Sergej Godec. S kakšnimi primeri vse se srečujejo, zakaj so poškodbe z električnimi skiroji tako hude, da tudi izkušeni zdravniki ne vedo, kje na razbitem obrazu naj bi bila usta in kje nos, zakaj je komunikacija z bližnjimi včasih zahtevnejša kot marsikateri postopki zdravljenja, kaj naredijo, ko so vse možnosti izčrpane in kdaj mora nad možnostmi medicine prevladati povsem človeško spoznanje, da je zdravljenje nesmiselno nadaljevati?Poglavja:
- 00:01:45 Zgodbe pacientov, hvaležnih za novo rojstvo
- 00:05:15 Nemški turist oslepel, a se vrnil s poslovno idejo
- 00:14:41 Zakaj so poškodbe pri uporabi električnega skiroja tako zelo težke
- 00:19:44 Vloga maksilofacialnih kirurgov pri filigranski rekonstrukciji obraza
- 00:24:39 Politravme – največji izziv
- 00:31:42 Zakaj je pri mladih zdravljenje včasih manj predvidljivo?
- 00:36:36 Ni vprašanje le, kaj medicina zmore, ampak kdaj se ustaviti, ker nima smisla
- 00:39:51 Zakaj je delo s svojci včasih težje od samega zdravljenja
- 00:50:45 Delo urgentnika na terenu v primerjavi z delom intenzivista na intenzivi : ta je lahko pameten
- 01:09:54 Pogovarjaš se z mladim fantom in veš, da bo čez dve uri mrtev
Capítulos
Cargando capítulos…
Si predstavljate, kaj pomeni hkrati izgubiti roke, noge, vid in sluh?
Pred visoko sezono sicer dovoljene uporabe pirotehnike nikakor ne grozimo, pač pa le ponujamo vpogled v to kakšne so posledice, če gre kaj narobe. Kako se zdravniki sploh lotijo reševanja popolnoma razcefranih …
Notas del episodio
Pred visoko sezono sicer dovoljene uporabe pirotehnike nikakor ne grozimo, pač pa le ponujamo vpogled v to kakšne so posledice, če gre kaj narobe. Kako se zdravniki sploh lotijo reševanja popolnoma razcefranih okončin, od kod jemljejo dele žil, mišic in kože, zakaj teh delov ali pač kar celih rok in nog ni mogoče presaditi iz drugega človeka, zakaj bi bilo darovanje kože iz drugega človeka najtežja oblika presaditve človeškega organa, za koliko časa lahko ostanke roke začasno prišijejo na kak drug del telesa, kdaj palec iz noge prišijejo na mesto palca na roki, kako je šivati žilice, debele desetinko milimetra, pa tudi o opeklinah, vlogi starih dobrih medicinskih pijavk, ki v vedru čakajo, da smejo pripomoči k uspešnim operacijam, bo v tej epizodi RešeValne postaje precej plastično Darijo Pogorelec, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije z Oddelka za plastično rekonstruktivno kirurgijo in opekline ljubljanskega UKC.Fantek me je pogledal v oči in rekel: "Jaz bom pa umrl, a ne?"
"Moraš se sprijazniti, da okužba otroka lahko tudi ubije," kljub izjemnemu razvoju pri zdravljenju okužb priznava pediatrinja dr. Tina Plankar Srovin s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC …
Notas del episodio
"Moraš se sprijazniti, da okužba otroka lahko tudi ubije," kljub izjemnemu razvoju pri zdravljenju okužb priznava pediatrinja dr. Tina Plankar Srovin s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. In včasih se to zgodi v le nekaj urah. Še vedno se ji vsi alarmi prižgejo takrat, ko znaki kažejo, da bi šlo lahko za meningokokno sepso, ki je za otroke vsemu zdravljenju navkljub lahko tudi usodna. In za uspešno zdravljenje okužb so antibiotiki še zmeraj neprekosljivo zdravilo. Prav čudežno, trdi sogovornica, a pa je zaradi malomarne rabe in zlorab vse manj učinkovito.Zakaj zloraba antibiotikov drugod po svetu vpliva na uspešnost zdravljenja z njimi tudi pri nas ? Ali zdravljenje z antibiotiki v otroštvu res vpliva na razvoj diabetesa, alergij, raka in celo debelosti v odraslosti? Zakaj ne velja več, da je treba vse predpisane škatlice teh zdravil jemati do konca? Koliko razvoj novih zdravil kroji finančni interes farmacevtske industrije in ali smo pripravljeni na čas, ko antibiotiki ne bodo več učinkovali? Svoje izkušnje bo dodal tudi strokovni sovoditelj, reševalec, inštruktor in vodja SUC Kočevje Primož Velikonja.
Sogovornica:
- Dr. Tina Plankar Srovin, pediatrinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana
Poglavja:
- 00:01:11 Ko gre za sum na meningokokno sepso pri otroku, infektologom kar zaledeni kri
- 00:08:57 Dolgoročne posledice jemanja antibiotikov v otroštvu tudi rak, diabetes, debelost in celo kognitivne spremembe
- 00:13:04 Napačna raba antibiotikov v drugih državah vpliva na zdravljenje bolnikov pri nas, primer iz Srbije
- 00:20:32 Ali antibiotiki res bolje pomagajo tistim, ki jih zelo redko jemljejo
- 00:23:23 O fantku, ki je zaradi antibiotikov v hrani razvil hudo alergijsko reakcijo
- 00:36:03 O sepsi, ki je smrtonosna tretjino odraslih obolelih
- 00:40:36 Kam gre razvoj novih zdravil in kako ga kroji finančni interes farmacevtske industrije?
- 00:46:08 Fantek me je pogledal v oči in rekel: "Jaz bom pa umrl, a ne?"
Capítulos
Cargando capítulos…
Moški nimajo pojma o svojih spolnih organih
Tumor moda, ki ni pravočasno odstranjen, lahko preseže velikost povprečne otroške glave in celo prežre kožo modnika, opozarja dr. Sebastian Jeršinovič iz Centra sodobne urologije. In opozarjanje na urološke …
Notas del episodio
Tumor moda, ki ni pravočasno odstranjen, lahko preseže velikost povprečne otroške glave in celo prežre kožo modnika, opozarja dr. Sebastian Jeršinovič iz Centra sodobne urologije. In opozarjanje na urološke rake pri moških, ki jim je namenjen movember, je še kako smiselno, saj moški zelo malo vedo o svojih genitalijah, trdi zdravnik, ki se ukvarja tudi z zdravljenjem nerakavih sprememb v urološkem traktu.Pojasnjuje, kako lahko problem povečane prostate rešijo s tem, da jo »skuhajo«, kaj zares razkrije meritev markerja PSA, zakaj je raka prostate včasih bolje zdraviti šele leta po postavitvi diagnoze, kakšno spremembo v zdravljenje erektilne disfunkcije je vnesla viagra, zakaj je mešanje popularnih drog in viagre lahko tudi usodno za penis in v kakšne ekstreme gre lahko iskanje spolne zadovoljitve s pripomočki, celo z drevesno vejo?
Foto: Robert Seljak
Poglavja:
- 00:05:15 Tumor, velik kot otroška glava
- 00:09:50 Nevarna nespuščena moda, koristne redne ejakulacije
- 00:17:34 Zanesljivost markerja PSA in smiselnost operacije šele nekaj let po diagnozi
- 00:27:34 Izjemen razvoj tehnik zdravljenja, tudi »kuhanje« prostate s paro
- 00:39:41 Vpliv pornografije na erektilno disfunkcijo
- 00:42:35 Pacient s trajno uničeno sposobnostjo erekcije zaradi hkratnega jemanja viagre in drog
- 00:50:08 Zasuk moda, zlom penisa, nekajurna erekcija in druga urgentna stanja
Capítulos
Cargando capítulos…
Za zdravljenje starostnika bi prodali vse imetje, za otroka pa …
Deklica, ki pri šestih letih zaradi podhranjenosti ni več znala hoditi, dvanajstletnik, ki je nekaj dni v tednu v bolnišnici skrbel za umirajočo mamo, nekaj dni pa doma za preživetje mlajših sorojencev …
Notas del episodio
Deklica, ki pri šestih letih zaradi podhranjenosti ni več znala hoditi, dvanajstletnik, ki je nekaj dni v tednu v bolnišnici skrbel za umirajočo mamo, nekaj dni pa doma za preživetje mlajših sorojencev, nedonošenček, ki je preživel le zato, ker so mu iz stiropora in lepilnega traku ustvarili improviziran inkubator, pa porod nosečnice, ki se ji je nenadoma ustavilo srce …Vse to so podobe in zgodbe, ki so zaznamovale zdravniško pot Katarine Vincek, sicer pediatrinje s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Že od študentskih let je bila članica odprav medicinske pomoči v Indiji, Zambiji, Keniji in na Madagaskarju, večmesečne misije pa je v organizaciji Zdravnikov brez meja opravila še v Južnem Sudanu in Iraku.
O zdravljenju bolezni in poškodb v razmerah, v katerih se ob pomanjkanju zdravil in pripomočkov lahko zanese le na svoje znanje in sta s kolegom edina zdravnika na območju, velikem kot pol Slovenije, v katerih napotnice piše vaški vrač in v katerih je pomen zdravljenja starejših neprimerno bolj cenjen kot zdravljenje otrok, se je pogovarjala s strokovnim sovoditeljem, izkušenim reševalcem in inštruktorjem Primožem Velikonjo in Jano Vidic.
Poglavja:
- 00:03:04 Kako se spopasti z visoko smrtnostjo
- 00:14:08 Porodna zgodba
- 00:16:44 O sestavljanju inkubatorja iz stiropora in lepilnega traku
- 00:00:01 Zakaj sploh na medicinske odprave
- 00:19:43 Napotnice pogosto piše vrač
- 00:24:05 Zakaj je tako pomembno uporabljati "prava očala"
- 00:27:36 Starostnik je več kot zlato, otrok pa …
- 00:37:48 Dvanajstletnikova hkratna skrb za umirajočo mamo in za preživetje mlajših sorojencev
- 00:44:12 Kakšno psihološko pomoč dobijo Zdravniki brez meja
- 00:51:48 Ko do avtomobila stopi zadrogiran in oborožen otrok
- 00:55:33 Nepozabni mali bolnik, ki ji je podaril že obliznjene bombone
Capítulos
Cargando capítulos…
Sredi noči sem poklical ženo in rekel: Samo objemi otroke
»Številni pacienti bi dali vse bogastvo samo za še eno minuto z družino,« je eno od spoznanj o krhkosti življenja Martina Kernca, dolgoletnega reševalca Reševalne postaje Ljubljana in enega prvih reševalcev na …
Notas del episodio
»Številni pacienti bi dali vse bogastvo samo za še eno minuto z družino,« je eno od spoznanj o krhkosti življenja Martina Kernca, dolgoletnega reševalca Reševalne postaje Ljubljana in enega prvih reševalcev na motorju pri nas. V 25 letih dela je več kot 25.000-krat odhitel na pomoč drugim, videl nepredstavljive stiske in nesreče, a tudi veliko solz sreče in olajšanja.Pomagal je v okoliščinah, v katerih je bilo resno ogroženo njegovo življenje in zaradi vsega postal nedvomno drugačen človek, ki veliko bolj ceni vse, kar ima, tudi najbolj banalne in samoumevne malenkosti. S strokovnim voditeljem Primožem Velikonjo, njegovim nekdanjim sodelavcem, sta razkrivala, kako reševanje poteka, kako obračunajo s svojimi napakami, kako se spoprijemajo z neuspešnimi oživljanji, še posebej otrok, pa tudi kateri prizori, vonji in zgodbe ga bodo spremljali vse življenje.
Poglavja:
- 00:08:28 Reševalec motorist mora ukrepati povsem sam
- 00:18:15 Ko je pri oživljanju pričo bolj skrbela zobna proteza kot življenje
- 00:23:00 Ko bi svojci dali premoženje za dveminutni tečaj oživljanja
- 00:27:33 Motoristi so za številne nesreče krivi sami
- 00:42:22 Ko malčka usodno poškoduje zračna blazina
- 00:49:57 Nesreča s kombajnom in čustveno srečanje 10 let po njej
Capítulos
Cargando capítulos…
Damjan Grenc: Stari in pogumni gobarji ne obstajajo
Sredi odlične gobarske sezone oddajo namenjamo zastrupitvam vseh vrst, s katerimi se strokovno ukvarja zdravnik Damjan Grenc, vodja Oddelka za klinično toksikologijo in farmakologijo na UKC Ljubljana. Tam …
Notas del episodio
Sredi odlične gobarske sezone oddajo namenjamo zastrupitvam vseh vrst, s katerimi se strokovno ukvarja zdravnik Damjan Grenc, vodja Oddelka za klinično toksikologijo in farmakologijo na UKC Ljubljana. Tam rešujejo življenja preveč pogumnih gobarjev, ljubiteljev čemaža, uživalcev vse bolj pestre in razširjene palete sinteznih in klasičnih drog, pomagajo pri kačjih ugrizih in pri zastrupitvah z različnimi plini, ki so pogosto usodne. Nanizali smo številne izkušnje in primere, a tudi spoznanja in zgodbe, ki jih bo Damjan Grenc pomnil za zmeraj.Poglavja:
- 00:10:00 Kako vemo, kaj je vzrok zastrupitve?
- 00:15:40 Zgodba o deklici, zastrupljeni z metadonom
- 00:27:30 Fentanil ali kaj se je zgodilo v ZDA?
- 00:47:35 Kaj pa alkohol?
- 00:53:20 Zakaj so tako zelo nevarne tudi zastrupitve s plini?
Capítulos
Cargando capítulos…
Na podstrešju: Prizemljit se je treba
Kako v domačem okolju prepoznati težave otrok, ki so posledica stresa, kako ukrepati, da ne obremenijo njihovega duševnega zdravja in kako opremiti otroka, da bo stresne dogodke prepoznal in se znal odzvati …
Notas del episodio
Kako v domačem okolju prepoznati težave otrok, ki so posledica stresa, kako ukrepati, da ne obremenijo njihovega duševnega zdravja in kako opremiti otroka, da bo stresne dogodke prepoznal in se znal odzvati nanje? V drugem delu nove serije Na podstrešju se pogovorjamo s psihiatrinjo Mojco Zvezdano Dernovšek.Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek: Tudi otroci in mladostniki so izgoreli. Zaradi preveč dobrega, ne zaradi preveč slabega.
Kako v domačem okolju prepoznati otrokove težave, ki so posledica stresa, kako ukrepati, da ne obremenijo njihovega duševnega zdravja, in kako opremiti otroka, da bo prepoznal stresne dogodke in se znal odzvati nanje? Telo je treba znati poslušati in brati, kaj sporoča, pove psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek.
"Pri otrocih in mladostnikih se bo stres v večini primerov kazal s telesom; ponavljanje nekih določenih simptomov, ki jih ne najdemo v bolezni. To nam da misliti, da je v igri nekaj drugega. Hkrati je naloga odraslih, da otroka učimo. Ne le lepih manir in pridnosti, ampak tudi zdravega odnosa do sebe."
Buren stresni odziv je neškodljiv in popolnoma normalen, lahko je neprijeten, a nam ne bo škodil. "Problem pa je droben, vsakodnevni stres, ki nas po malem najeda in se ga niti ne zavedamo. Velik stresni odziv ima v sebi gumb za izklop, ko se izčrpamo, se tako tudi resetiramo. Pri drobnem stresu, ki se nalaga, ni gumba za resetiranje, to moramo storiti načrtno, tako da se spravimo v prijeten stres."
Otroci se odzivov na okolico šele učijo in njihova koža še ni utrjena tako kot podplat. Problem se lahko pojavi, ko nekdo odrašča v mehkem okolju. Ta človek si ne bo nabral izkušenj in koža se mu ne bo utrdila. Kdaj prepoznati, da si je otrok preveč naložil?
"Če ga neka dejavnost neha veseliti in mu postane breme, je to že znak za alarm. Drugo je, da ima prost vikend in se ne spočije. Ne glede na to, da se je čez vikend ukvarjal s finimi stvarmi, ki ga veselijo, ugotovi, da je v ponedeljek njegova baterija le nekje na tri četrt."
Kadar se telo ne zna odzvati spontano, mu pomagamo, pove dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. Lahko se odpravimo na sprehod, si privoščimo masažo, stres odženemo z boksom, pomivamo posodo. Sproščanja se je treba naučiti. "Za preganjanje depresije in tesnobe je treba narediti nekje 12.000 korakov. A to je treba početi stalno."
Na telefon si lahko nastavimo opomnike, da se vsako uro pretegnemo, zazehamo, se malo stresemo. Kakšne pa so hitre sprostitvene tehnike? Zakaj in kdaj naj dihamo? Zakaj nam bo to pomagalo?
"Temu rečejo prizemljitev, enostavno, da se postaviš, da si tukaj in zdaj. To je treba početi tri mesece, ne le dvakrat. Tako bomo zmanjšali podpražni stres in bomo učinkoviti. Tako lahko zvozimo dan, tudi ko je zelo napet."
Na podstrešju: Med čustvenimi, vedenjskimi, duševnimi težavami otrok in mladostnikov
V novi seriji oddaj Na podstrešju se bomo zadržali med čustvenimi in duševnimi stiskami otrok in mladostnikov. Kako zgraditi podporno, varno družinsko okolje in ustvariti temelje za zdrav čustven razvoj otroka …
Notas del episodio
V novi seriji oddaj Na podstrešju se bomo zadržali med čustvenimi in duševnimi stiskami otrok in mladostnikov. Kako zgraditi podporno, varno družinsko okolje in ustvariti temelje za zdrav čustven razvoj otroka ter zmanjšati tveganje za razvoj vedenjskih in duševnih težav? Kako opremiti otroka, da se razvije v funkcionalno osebo z zdravo samopodobo? Danila Hradil Kuplen gosti kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela.Kako zgraditi podporno, varno družinsko okolje in ustvariti temelje za zdrav čustven razvoj otroka ter zmanjšati tveganje za razvoj vedenjskih in duševnih težav?
Kako opremiti otroka, da se razvije v funkcionalno osebo z zdravo samopodobo? Če želite ustariti varno okolje, otroka, ki joka, objemite in bodite tiho. Šele potem začnite postavljati vprašnja.
"Varno okolje ni tisto, v katerem nekdo nekaj dopoveduje in otroku predlaga kup rešitev. V varnem okolju otroku dopustimo, da je v stiski, da jo izrazi in da je ne kritiziramo." – dr. Aleksander Zadel, klinični psiholog
Najpogostejše vedenje, ki ga dr. Zadel zaznava pri starših, je dajanje nasvetov na podlagi njihovih izkušenj in njihovega pogleda na svet.
"Ena od najhujših stvari, ki jo lahko rečemo otroku, je: 'Jaz vem, da ti to zmoreš, to bi ti lahko.' Kot da bi bili odrasli ves čas stoodstotni, da ves čas svoje obveznosti opravljamo na vrhuncu svojih zmogljivosti. Starši smo sprejeli misel, da je otrok naš projekt."
Starši zmotno mislijo, da so ne le soodgovorni, ampak odgovorni za uspeh svojega otroka, da so otroci njihov projekt in da je od njihovega angažmaja, prisile in nadzora nad otrokom odvisen njegov uspeh, njegova sreča, vse prihodnje službe in napredek, ugotavlja dr. Zadel.
"Tako se gradi zid med starši in otroki. Takrat ko bi bilo najbolj potrebno, da bi bili starši in otroci povezani, ko otroku morda zdrsne in potrebuje nekoga, s komer je čustveno, pristno, ne prijateljsko povezan."
Otrok svojih resničnih stisk ne upa zaupati staršem, ki pri njem iščejo perfekcijo. Kako razviti zdravo samopodobo, da se zmoremo spoprijeti z različnimi izzivi?
"Zdrava samopodoba je tudi dvom, to, da jaz pri svojih letih dvomim v sebe in si rečem, da ne vem, če bom to zmogel. Meni čisto nič ne pomaga, če mi deset ljudi reče: 'Ne, pa saj ti vedno narediš super.' Pomagal mi bo tisti, ki me bo vprašal, od kod izvira moj dvom."
Na podstrešju: dr. Peter Janjušević
Kako prepoznati vedenja, ki so povezana z odklanjanjem šole in kako otroku pomagati v čustvenih stiskah, ki se odražajo kot anksioznost, depresivnost, izbruhi trme in besa? Kako prepoznati vedenja, ki so …
Notas del episodio
Kako prepoznati vedenja, ki so povezana z odklanjanjem šole in kako otroku pomagati v čustvenih stiskah, ki se odražajo kot anksioznost, depresivnost, izbruhi trme in besa?Kako prepoznati vedenja, ki so povezana z odklanjanjem šole, in kako otroku pomagati v čustvenih stiskah, ki se kažejo kot anksioznost, depresivnost, izbruhi trme in besa?
Otrok, ki odklanja šolo zaradi čustvenih dejavnikov, svoj strah sprva kaže z jutranjo počasnostjo, bolečinami v trebuhu, tudi s slabim počutjem, če se stiska krepi, se temu pridružijo še siloviti izbruhi jeze, besa in trme. Starši, ki otroku skušajo stisko olajšati, jo lahko nevede poglobijo, poudarja klinični psiholog dr. Peter Janjušević.
"Naravni odziv staršev je otroku pomagati, a kadar mu omogočijo izogib težavi, ki v njem zbuja strah, nehote naredijo veliko napako. Otroka je seveda treba podpreti in razumeti, a ga tudi spodbuditi, da se s težavo, ki v njem vzbuja anksioznost, spopade."
Tudi anksioznost je lahko razlog, zaradi katere otrok odklanja šolo, a se prav ta krepi, ko se otrok šoli izogne. Duševne motnje, ki se lahko razvijejo, kadar otrok, mladostnik odklanja šolo zaradi čustvenih dejavnikov, so v veliki meri obvladljive, če jih pravočasno zaznamo.
Priročnika o pomoči pri odklanjanju šoleOdklanjanje šole – preprečevanje, prepoznavanje in pomoč
Na podstrešju: dr. Tristan Rigler
Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo …
Notas del episodio
Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog dr. Tristan Rigler.Mladostniki in starši ne govorijo istega jezika. 'Daj mi mir' je v veliki meri treba upoštevati, ampak včasih lahko pomeni nekaj drugega. Treba je razumeti čustva v ozadju, motiv, zakaj se to dogaja, in se ne osredotočiti na jezik, ker lahko pride do šuma v komunikaciji. Mladostniki potrebujejo ljubezen, a njihov način izkazovanja čustev je popolnoma drugačen kot v zgodnjem otroštvu.
dr. Tristan RiglerPomembno je, da starši mladostnikom omogočijo soodločanje v družini, da lahko prispevajo določene besede k družinski dinamiki in skupnemu dogovoru.
Dobra novica za starše je, da najbolj poznajo svojega otroka. Vedo, kako se odzvati. Čeprav se je mladostništvo spremenilo, je to še vedno isti otrok. Spodbujam starše, da so osredotočeni na otrokovo bistvo. Tako bodo lažje prepoznali njegova čustva.
Na podstrešju: dr. Aleksander Zadel
Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi …
Notas del episodio
Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši?Ob vrnitvi v šole so se vsem stiskam zaradi vrnitve pridružile tudi stiske ob takojšnjem ocenjevanju. Resna težava današnjega dne je, da imamo odličnjake, ki padejo v depresijo, če ne dosegajo vedno najvišje postavljenih ciljev in ne zadostijo vedno perfekcionizmu. "Odrasli smo strokovnjaki v postavljanju nerazumnih kriterijev," opozori dr. Aleksander Zadel. Naključna spraševanja, ki so v šolah še ostanek starih časov, ko so s tem učitelji pridobivali avtoriteto in moč, otrokom predstavljajo velik stres. Lastna pričakovanja, ki jih imajo starši do svojih otrok, so obremenjujoča, treba pa se je zavedati tudi, da nobena pot ni premočrtna.
Bistveno je, da se z otrokom pogovarjamo, zakaj je prišel do določene ocene. Pomemben je pogovor o kontekstu, potem bo otrok znal sam razumeti, zakaj je prejel določeno oceno, in zanjo tudi sprejel odgovornost.
dr. Aleksander ZadelNa podstrešju: Psiholog dr. Aleksander Zadel
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih. Življenje je kdaj tudi zahtevno, spremenjene razmere od nas zahtevajo prilagoditve in kriza pokaže, kako smo opremljeni za …
Notas del episodio
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.Življenje je kdaj tudi zahtevno, spremenjene razmere od nas zahtevajo prilagoditve in kriza pokaže, kako smo opremljeni za spoprijemanje s spremembami. Kaj je ključno, da tudi v zahtevnih časih ostanemo funkcionalni?
"Od rojstva smo navajeni, da je treba vzdrževati ravnovesje, ampak pri nekaterih stvareh včasih postane samoumevno, da ravnovesje dosežemo na zelo preprost način. In potem če se v naših rutinah kar koli spremeni, pride do nezadovljstva."
O tem nas je poučil dr. Aleksander Zadel, ki kot psiholog ljudi uči, kako lahko kljub čustvom, ki jih imajo, izberejo vedenje, ki bo vplivalo na njihovo čustvovanje in počutje.
"Nič ni narobe, če obupuješ ob izgubi službe ali ob policijski uri. To je normalno, nekaj si izgubil, nekaj te moti. A vendar funkcionalen človek načrtuje svoja vedenja, da bo kljub slabemu počutju nekaj storil, počel nekaj ustvarjalnega in da bo vplival na svoje ravnovesje. Delal na tem, kako se bo v prihodnje počutil."
"Če človek vidi, da je sam odgovoren, da v določenih okoliščinah začne sprejemati kakovostne odločitve, potem lahko energijo, ki se v njem kopiči, spremeni v kreativnost. V to, da lahko reši svojo situacijo. Če je nemočen in nima teh vedenj, se nezadovoljstvo samo povečuje, tako se začne agresivnost obračati proti njemu ali proti drugim, saj se ta energija mora nekje sprostiti, " še dodaja.
Prepričan je tudi, da večina otrok in mladostnikov zaradi epidemije ne bo občutila resnih obremenilnih posedic. A opozarja, da je treba biti izjemno pozoren na ranljive otroke, na tiste, ki so imeli težave že pred epidemijo. Od vsakega od nas je odvisno, kako jim bomo pomagali, saj bo sistem v teh časih marsikoga spregledal. O tem tudi na Valu 202 prihodnji četrtek.
Na podstrešju: Empatija sama po sebi družbe ne bo povezala
V drugi oddaji o empatiji z gledišča nevroznanosti in psihologije Zvezdan Pirtošek in Miran Možina razmišljata o vprašanju, ali družba, v kateri živimo, postaja čedalje manj empatična in sočutna.V drugi oddaji …
Notas del episodio
V drugi oddaji o empatiji z gledišča nevroznanosti in psihologije Zvezdan Pirtošek in Miran Možina razmišljata o vprašanju, ali družba, v kateri živimo, postaja čedalje manj empatična in sočutna.V drugi oddaji o empatiji z gledišča nevroznanosti in psihologije Zvezdan Pirtošek in Miran Možina razmišljata o vprašanju, ali družba, v kateri živimo, postaja čedalje manj empatična in sočutna
V družbi, ki jo poganja storilnost, ki zapoveduje uspeh in ustvarja individualiste, so nove življenjske razmere v epidemiji obudile spoznanje, da potrebujemo drug drugega.
Zakaj ne bi razmišljali o idealnem politiku, se sprašuje psihiater Miran Možina, o politiku, ki združuje modrost in socialno inteligenco?
"Gandhi, denimo, je zmogel čutiti in misliti množice, ne samo enega ali dva ali samo stranko. Mislim, da je dobro imeti tudi zglede. Vsak gre lahko v to smer! Politikom bi želel več modrosti, več sočutja."
V štiridesetih letih je nevrolog Zvezdan Pirtošek politikom velikokrat pojasnjeval težave ljudi z demenco, jih seznanjal s potrebo po domovih, zdravilih. In, kot pravi, pri tem ni dosegel skorajda nič.
"Velikokrat sem srečal kakšnega mlajšega politika, ki me je pozorno poslušal. Jaz si niti ne bi želel niti zahteval od tega politika, da bi bolečino bolnikov poznal in občutil kot jo jaz kot zdravnik. Želel bi se le, da bi kognitivno razumel položaj teh bolnih ljudi, ki ne morejo skrbeti zase."
Na podstrešju: Moralnost je širša od empatije
V družbi, ki jo poganja storilnost, ki zapoveduje uspeh in ki ustvarja individualiste, so nove življenjske razmere v epidemiji obudile spoznanje, da potrebujemo drug drugega. Potencial za empatijo je v vseh, a …
Notas del episodio
V družbi, ki jo poganja storilnost, ki zapoveduje uspeh in ki ustvarja individualiste, so nove življenjske razmere v epidemiji obudile spoznanje, da potrebujemo drug drugega. Potencial za empatijo je v vseh, a ni nujno, da jo bomo vsi razvili. O empatiji in sočutju z gledišča nevroznanosti in psihologije. Sogovornika: psihiater Miran Možina in nevrolog Zvezdan Pirtošek.O empatiji in sočutju z gledišča nevroznanosti in psihologije. Sogovornika: psihiater Miran Možina in nevrolog Zvezdan Pirtošek
V družbi, ki jo poganja storilnost, ki zapoveduje uspeh in ki ustvarja individualiste, so nove življenjske razmere v epidemiji obudile spoznanje, da potrebujemo drug drugega. Potencial za empatijo je v vseh, a ni nujno, da jo bomo vsi razvili.
"Moralnost je širša od empatije in empatija sama po sebi, brez sočutja, ni zadostno jamstvo, da ne bi počeli grdobij in zla. Empatijo se da tudi manipulirati." – Miran Možina, psihiater
Narava nas je ne le opremila z empatijo, skrbi tudi za to, da lahko že vgrajene mehanizme v nas tudi moduliramo. Možgani nam dajejo možnost, da lahko empatijo tudi zavremo.
"Prav z banalnostjo zla, ki ga je ob procesu Eichmann opisala Hannah Arendt, lahko dobro pojasnimo povprečne ljudi s povprečno empatijo, ki se kaže v skrbi za njihovega kužka, denimo, a jim najnovejši, kognitivni del možganov zaradi ukazov, morda okolja, šefa, posledično aktivno zavre ta proces empatije." – Zvezdan Pirtošek, nevrolog
Na podstrešju: Varnost je temelj za ustrezno samopodobo
Psihiatrinja asis. dr. Karin Sernec in klinični psiholog dr. Tristan Rigler o tem, da če ni jasnih meja, se otrok ne počuti varnega, in če ni varnosti, ne zgradi zdrave samopodobePsihiatrinja asis. dr. Karin …
Notas del episodio
Psihiatrinja asis. dr. Karin Sernec in klinični psiholog dr. Tristan Rigler o tem, da če ni jasnih meja, se otrok ne počuti varnega, in če ni varnosti, ne zgradi zdrave samopodobePsihiatrinja asis. dr. Karin Sernec in klinični psiholog dr. Tristan Rigler o tem, da če ni jasnih meja, se otrok ne počuti varnega, in če ni varnosti, ne zgradi zdrave samopodobe
“Pri otrocih in mladostnikih je treba biti pozoren na tri ključne spremembe, to so spalne, prehranjevalne in socialne navade. Če se kar koli od tega nenadno spremeni, nam mora zasvetiti rdeča luč.” – asis. dr. Karin Sernec, psihiatrinja
V kakšnem družinskem okolju lahko otrok, mladostnik razvije zdravo samopodobo, ki mu daje oporo, da se zna spoprijeti z različnimi izzivi in okoliščinami ter da se nanje ne odzove s pobegom v neustrezne vedenjske vzorce.
“Slišati je zelo fino; bolj ko bo otrok svoboden, bolj bo srečen. Vedno znova se je to izkazalo kot velika zabloda. Otrok vedno išče meje.” – dr. Tristan Rigler, klinični psiholog, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana
Na podstrešju: Smo na dobri poti, da ustoličimo kakšno novo vrednoto
Ta čas na strokovnjake za duševno zdravje pogosto naslavljamo vprašanja o vplivu novonastalih razmer na naše počutje, zdravje, na duševno kondicijo.Tudi minula valovska oddaja Na podstrešju je sledila tem …
Notas del episodio
Ta čas na strokovnjake za duševno zdravje pogosto naslavljamo vprašanja o vplivu novonastalih razmer na naše počutje, zdravje, na duševno kondicijo.Tudi minula valovska oddaja Na podstrešju je sledila tem vprašanjem. Osrednja tema današnje so spremembe. Razmere, v katerih smo se znašli in osamitev, iz katere smo izstopili, so namreč marsikoga opremile z novimi spoznanji, z željo po spremembah, prevrednotenju vrednot, spremembi prioritet. Sogovornika Danile Hradil Kuplen sta urednik in publicist Aljoša Harlamov in psihiatrinja Mojca Zvezdanana Dernovšek.Kdaj so spremembe potrebne, kako se jih lotiti in kaj prinašajo?
Nove razmere, v katerih smo se znašli in osamitev, iz katere smo izstopili, so marsikoga opremile z novimi spoznanji, z željo po spremembah, prevrednotenju vrednot, spremembi prioritet. Kdaj in zakaj so spremembe potrebne, kaj prinašajo in kako se jih lotiti, razmišljata psihiatrinja, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek in glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov, ki sta pred leti korenito spremenila svoje življenje.
"Spomnimo se, da denar ni vse in da tudi ljudje, s katerimi se družimo, niso vsi čisto zmeraj dobri za nas. In da je tudi tukaj treba kdaj narediti kakšno pomladansko čiščenje." - Mojca Zvezdana Dernovšek
Dokler zdravniki niso ugotovili, da razlogi za njegove težave niso fiziološki, Aljoša Harlamov ni razmišljal, da je krivec njegov način življenja.
"Spremembe zahtevajo kar nekaj discipline. Disciplina ni samo to, da si rečeš, to bom zdaj naredil, ampak da si rečeš tudi, da boš to zdaj nehal delati."
Na podstrešju: Težava ni virus, težava je tisto, kar je bilo, preden je prišel
Potem ko smo v novembrskih oddajah Na podstrešju preverjali, kako na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami, opozarjali na podcenjevanje stresa, iskali razloge za anksioznost in depresijo, se …
Notas del episodio
Potem ko smo v novembrskih oddajah Na podstrešju preverjali, kako na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami, opozarjali na podcenjevanje stresa, iskali razloge za anksioznost in depresijo, se zdaj posvečamu času, ki ga je zaznamovala pandemija ter v naša življenja vnesla še več tesnobe in negotovosti. Kako razmere, v katerih smo se znašli, vplivajo na duševno zdravje in kako se odzivamo nanje? Kako ta čas doživlja Matej in kako o njem razmišlja psihiater in psihoterapevt Miran Možina, v oddaji na Podstrešju.Kako negotove razmere, ki jih je prinesel koronavirus, vplivajo na duševno zdravje in kako se odzivamo nanje? Kako ta čas doživlja Matej, kako o njem razmišlja psihiater in psihoterapevt Miran Možina
“Pred obdobjem samoizolacije sem imel dosti težav v življenju in potem je ta korona to le še potencirala. Zato sem potem bolj čutil osamljenost, ki sem jo čutil že prej, a sem jo lahko obvladoval, ker je bilo življenje normalno.” - Matej
V družbo, ki zapoveduje uspeh in nenehno zadovoljstvo, ustvarja individualiste in deloholike, neguje strah in razvija tesnobne posameznike, je koronavirus vnesel še več negotovosti, tesnobe, strahu pred brezposelnostjo, krizo. Kako razmere, v katerih smo se znašli, vplivajo na duševno zdravje in kako se odzivamo nanje? Kako ta čas doživlja Matej in kako o njem razmišlja psihiater in psihoterapevt Miran Možina.
"Problema brezposelnosti ne bomo reševali samo psihologi, psihiatri in socialni delavci. To je neoliberalistična zloraba teh poklicev. Namesto da bi se ustvarjale nove, interdisciplinarne politike, ki bi take velike družbene pojave obrnile v pozitivno smer, se bodo polnile ordinacije, povečala se bo produkcija psihofarmakov. To je grozljivo!" – Miran Možina
Aquí están los 40 episodios más recientes de 100. Los anteriores están en el feed del podcast.
¿Es tu podcast?
Confírmalo con una entrada en tu feed: aquí recibes un código, lo añades como podcast:txt en el canal de tu feed y nosotros lo comprobamos. Después tu podcast aparecerá como «verificado» en SoundNode.