
Pod pokrovko
- Épisodes
- 100
- Parution
- toutes les deux semaines
- Dernier épisode
- 17 Nov 2026
À propos du podcast
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Épisodes 100
Kislo zelje in kisla repa - od hrane kmetov do sodobnega superživila
Kislo zelje in kisla repa – nekoč predvsem hrana kmetov, delavcev in revnejših slojev, danes pa sta to vse bolj cenjeni živili, ki se vračata na sodobne krožnike. O fermentirani hrani se namreč govori vedno …
Notes de l’épisode
Kislo zelje in kisla repa – nekoč predvsem hrana kmetov, delavcev in revnejših slojev, danes pa sta to vse bolj cenjeni živili, ki se vračata na sodobne krožnike. O fermentirani hrani se namreč govori vedno več, njene koristi za zdravje pa vse bolj zanimajo tudi strokovnjake. Kaj se pravzaprav zgodi, ko zelje ali repo skisamo? Zakaj fermentacija ni zgolj način shranjevanja hrane? In kako se kislo zelje znajde v družbi sodobnih probiotičnih prehranskih dopolnil? O vsem tem danes v oddaji Pod pokrovko, v kateri bomo slišali tudi, kako vse lahko uporabljamo kislo zelje, zakaj kisla repa morda ne dobi toliko pozornosti, kot si jo zasluži, ter zakaj bi morali obe živili pogosteje uvrščati na svoj jedilnik. Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana.Chef Davor Arnautović, Vila Muhr: Moj krožnik mora biti odraz tega, kjer delam in živim
Tudi Slovenija se poskuša približati svetovnim smernicam, da bi v svojo državo privabila turiste, ki so navdušeni nad gastronomijo in je ta eden njihovih motivov za obisk tuje države. Eden izmed načinov je …
Notes de l’épisode
Tudi Slovenija se poskuša približati svetovnim smernicam, da bi v svojo državo privabila turiste, ki so navdušeni nad gastronomijo in je ta eden njihovih motivov za obisk tuje države. Eden izmed načinov je seveda tudi uvrstitev slovenskih restavracij in kuharjev v gastronomske vodnike in na lestvice. Letos spomladi je tako vodnik Gault & Millau Slovenija 2026 prinesel zgodovinski mejnik za domačo kulinariko. Prvič doslej je bila Sloveniji podeljena najvišja ocena petih kap, hkrati pa je bilo rekordno število restavracij nagrajenih z najvišjimi priznanji. A ne samo restavracije, v ospredju so tudi osebe: priznanje za kuharskega mojstra prihodnosti je tako pripadlo Davorju Arnautoviću iz bohinjske Vile Muhr. Kakšne načrte ima za bohinjsko gastronomijo? Več v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek, Radio PrviKuhamo, pečemo, pražimo in tlačimo krompir
Vražja zel je ime, ki ga je krompir dobil v 16. stoletju ob prihodu iz Južne Amerike na staro celino. Od takrat smo ga več kot dobro sprejeli, je namreč eno najpogosteje uporabljanih živil v naših kuhinjah …
Notes de l’épisode
Vražja zel je ime, ki ga je krompir dobil v 16. stoletju ob prihodu iz Južne Amerike na staro celino. Od takrat smo ga več kot dobro sprejeli, je namreč eno najpogosteje uporabljanih živil v naših kuhinjah. Povprečno ga vsak prebivalec Slovenije poje okoli 78 kilogramov na leto. Za njegovo razširitev je v 18. stoletju z odloki o obveznem sajenju poskrbela habsburška vladarica Marija Terezija. Če morda niste vedeli – v Šenčurju stoji spomenik krompirju in Mariji Tereziji, ki je delo akademskega kiparja Janeza Pirnata. Tudi mi bomo danes v oddaji Pod pokrovko pripravljali različne jedi iz krompirja. Da boste imeli krompir s krompirjem in ne boste postregli zažganega praženega krompirja ali lepljivega pireja, bo poskrbel kuharski mojster Lojze Čop.Tekstura hrane: Zakaj nam je všeč, ko hrana hrusta?
Zakaj nam je neka tekstura hrane prijetna, druga pa nas lahko popolnoma odvrne? Če bi recimo hrustljavi in sočni čips jedli v kašasti ali kakšni drugi neobičajni obliki, bi ga doživljali povsem drugače? In …
Notes de l’épisode
Zakaj nam je neka tekstura hrane prijetna, druga pa nas lahko popolnoma odvrne? Če bi recimo hrustljavi in sočni čips jedli v kašasti ali kakšni drugi neobičajni obliki, bi ga doživljali povsem drugače? In zakaj je lahko ista hrana za nekoga poslastica, za drugega pa nekaj, česar nikoli ne bi dal v usta? Tekstura hrane pomembno vpliva na to, kako jo doživljamo – od zvoka in občutka v ustih do predstave o svežini in kakovosti. Naše preference se oblikujejo že v otroštvu, nanje pa vplivajo tudi kultura, izkušnje in pričakovanja.Kavno industrijo sestavljata dva svetova: komercialna in izbrana (oz. specialty) kava
V oddaji Pod pokrovko danes pogledamo globoko v skodelico kave. Ta je lahko za nekoga primarno hiter, priročen in učinkovit jutranji odmerek kofeina, za drugega pa skodelica arom in okusov, ki ga z nekaj …
Notes de l’épisode
V oddaji Pod pokrovko danes pogledamo globoko v skodelico kave. Ta je lahko za nekoga primarno hiter, priročen in učinkovit jutranji odmerek kofeina, za drugega pa skodelica arom in okusov, ki ga z nekaj domišljije morda celo odpeljejo v državo, od koder so pripotovala kavna zrna. Kakšna je razlika med t. i. komercialno na eni in izbrano (oz. specialty) kavo na drugi strani, se je pozanimala Darja Pograjc. *Oddaja je nastala v sodelovanju s STOW Coffee.Omake- nepogrešljive spremljevalke, ki nočejo v ospredje
Omake so eden najpomembnejših elementov kulinarike. Jed povežejo v celoto, ji dodajo sočnost, aromo, barvo in kontrast. Dobra omaka ni nujno zapletena - pomembno je, da podpira glavno sestavino in je ne …
Notes de l’épisode
Omake so eden najpomembnejših elementov kulinarike. Jed povežejo v celoto, ji dodajo sočnost, aromo, barvo in kontrast. Dobra omaka ni nujno zapletena - pomembno je, da podpira glavno sestavino in je ne prekrije. V oddaji Pod pokrovko bomo predstavili nekaj primerov hladnih in toplih omak, spoznali tehnike in postopke priprave omak ter se osredotočili na sezonske jesenske omake. Odgovorili pa bomo tudi na vprašanje kakšen je kulinarični pomen omak in koliko omake je primerno dati na krožnik?Nedelja pri Kunigundi: ko se čas ustavi
V času hitrih kosil, dostave na dom in obrokov med službenimi sestanki obstajajo kraji, kjer si ljudje še vedno vzamejo čas. Čas za kosilo, čas za pogovor in druženje. Na Posesti Kunigunda nad Celjem nedeljsko …
Notes de l’épisode
V času hitrih kosil, dostave na dom in obrokov med službenimi sestanki obstajajo kraji, kjer si ljudje še vedno vzamejo čas. Čas za kosilo, čas za pogovor in druženje. Na Posesti Kunigunda nad Celjem nedeljsko kosilo ni le vprašanje hrane. Je vprašanje odnosa – do narave, do tradicije in do ljudi, ki sedijo za isto mizo. Pridružila se jim je Andreja Čokl.Je po matchi zdaj na vrsti hojicha?
Do zdaj vas je večina že spoznala, ali pa vsaj slišala za matcho, japonski zeleni čaj v prahu. Toda – če se pošalimo – matcha dobiva tekmico. V svetu ju že lahko najdemo skupaj na jedilnikih, v Sloveniji pa se …
Notes de l’épisode
Do zdaj vas je večina že spoznala, ali pa vsaj slišala za matcho, japonski zeleni čaj v prahu. Toda – če se pošalimo – matcha dobiva tekmico. V svetu ju že lahko najdemo skupaj na jedilnikih, v Sloveniji pa se očitno šele spoznavamo z njo. Za kaj sploh gre, pa v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Sogovornici: Ula StellaPodrepšek in Kaja Vertnik, podjetke KoaDavid Ferle: "Vsaka serija medenega likerja je drugačna"
Ob svetovnem dnevu čebel, ki ga obeležujemo danes (20. maja), se bomo v oddaji Pod pokrovko odpravili v Dobrunje pri Ljubljani. Spoznali bomo čebelarja in pridelovalca medenega likerja Davida Ferleta, ki je za …
Notes de l’épisode
Ob svetovnem dnevu čebel, ki ga obeležujemo danes (20. maja), se bomo v oddaji Pod pokrovko odpravili v Dobrunje pri Ljubljani. Spoznali bomo čebelarja in pridelovalca medenega likerja Davida Ferleta, ki je za svoje izdelke poleg domačih prejel tudi mednarodna priznanja, med drugim leta 2021 zlato medaljo za medeni liker na ocenjevanju pijač v New Yorku. Lano Furlan je zanimalo, kakšna je razlika med medico, medenim likerjem in medenim žganjem, koliko medu je potrebnega za eno steklenico ter kako poteka sam postopek izdelave. (Bere Darja Pograjc).Večja količina ledu se uporablja zato, da je pijača dlje časa mrzla, ne da je je manj
V prihajajočih mesecih, ko se temperature – včasih počasi, včasih hitro – dvigujejo, bo vedno bolj prijala tudi osvežilna pijača, ki jo dodatno ohladimo – z ledom. Toda hitro nas lahko zmoti hitro topljenje …
Notes de l’épisode
V prihajajočih mesecih, ko se temperature – včasih počasi, včasih hitro – dvigujejo, bo vedno bolj prijala tudi osvežilna pijača, ki jo dodatno ohladimo – z ledom. Toda hitro nas lahko zmoti hitro topljenje ledu, tako pa tudi razvodenelost pijače. Tisti, ki so v tem poslu, vedo povedati, da je treba več pozornosti nameniti tudi ledu, predvsem njegovi velikosti. O tej zamrznjeni vodi, ki prevzame različne oblike – kocke, kvadra ali krogle –, pa v današnji oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.Sogovornika:
- Jure Volčanžek, solastnik Arctic Luxury Ice
- Gal Aleksej Pilko, barman in solastnik koktejl bara Silk and Fizz v Ljubljani
Foto: Arctic Luxury Ice (z dovoljenjem)
Spomladanske solate z vrta, s travnika in iz gozda
Spomladanska solata pri nas ni samo skleda zelenjave, ampak del kulturne tradicije. Povezana je s prehodom iz zime v pomlad. Nekdaj je bilo sveže zelenjave malo, telo pa je hrepenelo po vitaminih in grenčinah …
Notes de l’épisode
Spomladanska solata pri nas ni samo skleda zelenjave, ampak del kulturne tradicije. Povezana je s prehodom iz zime v pomlad. Nekdaj je bilo sveže zelenjave malo, telo pa je hrepenelo po vitaminih in grenčinah, ki spodbudijo prebavo in “očistijo” organizem. Zakaj so solate prehransko dobra izbira in kakšen je vpliv spomladanskih solat na zdravje, je med drugim zanimalo kolegico Tadejo Bizilj. V tokratni oddaji Pod pokrovko je pred mikrofon povabila živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana.Riž potrebuje ravno pravo količino tekočine
Morda si ne bi mislili, a riž je imel v preteklosti mnogokrat ključno vlogo pri razvoju posameznih držav in civilizacij. Če je bila letina slaba, ni bilo hrane, ljudje so stradali in se v takih slabih razmerah …
Notes de l’épisode
Morda si ne bi mislili, a riž je imel v preteklosti mnogokrat ključno vlogo pri razvoju posameznih držav in civilizacij. Če je bila letina slaba, ni bilo hrane, ljudje so stradali in se v takih slabih razmerah tudi hitreje uprli svojim voditeljem. Če niso imeli hrane, prav tako niso mogli biti tako produktivni kot sicer. Riž ima še posebej pomembno mesto v azijskih kulturah, kjer ga mnogokrat povezujejo tudi z mitologijo in različnimi obredi. V Evropo je riž korak za korakom prišel iz Egipta oz. Azije prek starih Grkov. Danes to sestavino dobro poznamo povsod po svetu. Pa to pomeni, da znamo riž tudi pravilno pripraviti? Ali mnogokrat še vedno postrežemo s sprijetim, »pocastim« rižem?"Pri koprivah pečejo žgalni laski, ki prebodejo našo kožo"
Koprive so imele nekoč v slovenski kulinariki pomembno mesto. Nepogrešljive so bile predvsem spomladi, ko je po dolgih zimah v shrambah zmanjkalo zelenjave. Danes jih marsikdo preganja z vrta, v oddaji Pod …
Notes de l’épisode
Koprive so imele nekoč v slovenski kulinariki pomembno mesto. Nepogrešljive so bile predvsem spomladi, ko je po dolgih zimah v shrambah zmanjkalo zelenjave. Danes jih marsikdo preganja z vrta, v oddaji Pod pokrovko pa jim bo Darja Pograjc poskusila povrniti nekaj ugleda. Kje najdemo koprive, kako jih nabiramo, da nas ne opečejo, in kako jih lahko vključimo v svoj vsakdan z zeliščarskega, terapevtskega in kulinaričnega vidika? Sogovornica: Katja Rebolj, nabiralka po poklicu, sicer pa doktorica biokemije.Berete oznake na živilih?
Se kdaj srečate z dilemo, ali je neko živilo sploh zdravo? Embalaže in oglaševalci lahko živilo predstavijo drugačno, kot je v resnici. Z branjem označb na živilih lahko prepoznamo in ustrezno izberemo živila …
Notes de l’épisode
Se kdaj srečate z dilemo, ali je neko živilo sploh zdravo? Embalaže in oglaševalci lahko živilo predstavijo drugačno, kot je v resnici. Z branjem označb na živilih lahko prepoznamo in ustrezno izberemo živila glede na svoje prehranske potrebe. Kako pa jih sploh prepoznamo? Kaj so prehranski temelji in kako si pri branju oznak na embalaži pomagati, pa izvemo v tokratni oddaji."Beljakovine v prahu so najbolj razširjen prehranski dodatek."
Beljakovine imajo eno izmed ključnih vlog za delovanje telesa. Viri beljakovin so živalskega in rastlinskega izvora, z redno prehrano pa pogosto ne zadostimo priporočenemu dnevnemu vnosu. Ali lahko v tem …
Notes de l’épisode
Beljakovine imajo eno izmed ključnih vlog za delovanje telesa. Viri beljakovin so živalskega in rastlinskega izvora, z redno prehrano pa pogosto ne zadostimo priporočenemu dnevnemu vnosu. Ali lahko v tem primeru »pomagajo« t.i. beljakovine v prahu? O tem v današnji oddaji Pod pokrovko.Angeli zase vzamejo skoraj polovico vinjaka
Andrej Murenc in Edvard Benedetič sta Brica, ki nimata svojega vina, imata pa svoj vinjak, ki ga pridelujeta iz rebule. Čeprav nista v sorodu, sta si nadela ime KuBrata ZBrd (kot brata iz Brd). V oddaji Pod …
Notes de l’épisode
Andrej Murenc in Edvard Benedetič sta Brica, ki nimata svojega vina, imata pa svoj vinjak, ki ga pridelujeta iz rebule. Čeprav nista v sorodu, sta si nadela ime KuBrata ZBrd (kot brata iz Brd). V oddaji Pod pokrovko povesta, zakaj veliko stavita na leto 2032, opišeta proces izdelave tega destilata, ki mu v Franciji pravijo konjak, in pojasnita, zakaj pravimo, da si angeli prisvojijo kar 45 odstotkov vinjaka.Analiza otroških čajev
Tokrat smo pod drobnogled vzeli čaje, namenjene dojenčkom in otrokom; ti so pogosta izbira staršev v zimskih mesecih, pa tudi v primerih, ko želijo omiliti krče, pomiriti nemirnega otroka oziroma mu ponuditi …
Notes de l’épisode
Tokrat smo pod drobnogled vzeli čaje, namenjene dojenčkom in otrokom; ti so pogosta izbira staršev v zimskih mesecih, pa tudi v primerih, ko želijo omiliti krče, pomiriti nemirnega otroka oziroma mu ponuditi naraven napitek. Na Zvezi potrošnikov so preverili kar 30 različnih čajev s trgovskih polic in ugotovili, da se v njih poleg zelišč in sadja pogosto skrivajo tudi dodane arome in sladkor. Poleg tega pa blagodejni učinki čajev pogosto niso utemeljeni.Zelo hitro vidiš, da marsičesa ne veš - v tujino po znanje in izkušnje
Pregovor, da se učimo vse življenje, še kako drži, tudi ali pa posebej še za tiste, ki delajo na področju gastronomije. Čeprav se zdi, da je treba, če hočeš ostati relevanten, slediti trendom, ki se včasih …
Notes de l’épisode
Pregovor, da se učimo vse življenje, še kako drži, tudi ali pa posebej še za tiste, ki delajo na področju gastronomije. Čeprav se zdi, da je treba, če hočeš ostati relevanten, slediti trendom, ki se včasih menjajo hitreje kot letni časi, pa današnja sogovornika v oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, dokazujeta, da je treba usvojiti osnovno znanje in ga potem nadgrajevati. Sta tudi dokaz, da čeprav ti tujina ponudi veliko znanja, je najlepše to znanje potem prenesti na domača tla.Sogovornika:
-Tereza Poljanič, ki sebe opiše kot kulinarično mornarko
-Bruno Šulman, kuhar, ki trenutno stažira v restavraciji Bobe v KöbenhavnuFoto: Pexels (Pixabay)
Ali vitamina D v zimskem času primanjkuje vsem?
Gotovo ste že slišali za vitamin D in njegovo vlogo pri ohranjanju zdravja. Je njegov glavni vir sonce, ali ga lahko v zimskem času, ko je sončnih žarkov manj, v telo vnesemo tudi s prehrano? Kako zaznamo, da …
Notes de l’épisode
Gotovo ste že slišali za vitamin D in njegovo vlogo pri ohranjanju zdravja. Je njegov glavni vir sonce, ali ga lahko v zimskem času, ko je sončnih žarkov manj, v telo vnesemo tudi s prehrano? Kako zaznamo, da nam ga v telesu primanjkuje in kdaj poseči po prehranskih dopolnilih? Kaji Čelan je na ta in še druga vprašanja v povezavi s tem pomembnim vitaminom odgovarjala strokovnjakinja za prehrano Mojca Cepuš.Loški kruhki Poglej in pojej
Januarja zdaj že nekaj let zapored v Škofji Loki in okolici poteka kulinarični festival Okusi Škofjeloškega, ki povezuje vrhunske lokalne gostince, bogato kulinarično tradicijo in sodobne kulinarične pristope …
Notes de l’épisode
Januarja zdaj že nekaj let zapored v Škofji Loki in okolici poteka kulinarični festival Okusi Škofjeloškega, ki povezuje vrhunske lokalne gostince, bogato kulinarično tradicijo in sodobne kulinarične pristope. Do konca meseca vam 12 izbranih gostiln in turistična kmetija ponujajo posebej oblikovane menije, ki temeljijo na uporabi lokalnih surovin in pripravi hišnih specialitet, več pa izveste na spletnih straneh Razvojne agencije Sora. V tokratni oddaji Pod pokrovko ostajamo na območju Škofje Loke, predstavili pa vam bomo loške kruhke. Gre za medeno pecivo, ki se ga odtiskuje v ročno rezbarjene lesene modele. Te seveda lahko kupite, mi pa smo pred mikrofon povabili rezbarko, ki jih izdeluje sama …Pogrinjek – izbira, razporeditev, razdalje in vrstni red elementov
V naslednjih minutah bomo na Prvem z mislimi že pri silvestrski večerji pri praznično pogrnjeni mizi. Ko se srečata estetika in praktičnost, lahko nastanejo zelo domiselni pogrinjki. Tokrat pa nas bo bolj kot …
Notes de l’épisode
V naslednjih minutah bomo na Prvem z mislimi že pri silvestrski večerji pri praznično pogrnjeni mizi. Ko se srečata estetika in praktičnost, lahko nastanejo zelo domiselni pogrinjki. Tokrat pa nas bo bolj kot videz zanimalo, kako funkcionalno razporediti krožnike, pribor, kozarce in druge elemente na mizi. Sogovornica: Simona Pompe, učiteljica na Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje in avtorica priročnika Čarobni svet serviet.Mesna štruca ali "štefani pečenka"
Tokrat bo v oddaji Pod pokrovko zadišalo po praznikih – spekli bomo namreč mesno štruco oziroma »štefani pečenko«. Jed iz mletega mesa, začimb in trdo kuhanih jajc je nepogrešljiv del marsikaterega prazničnega …
Notes de l’épisode
Tokrat bo v oddaji Pod pokrovko zadišalo po praznikih – spekli bomo namreč mesno štruco oziroma »štefani pečenko«. Jed iz mletega mesa, začimb in trdo kuhanih jajc je nepogrešljiv del marsikaterega prazničnega omizja, tudi božičnega. Kako pripraviti to dunajsko specialiteto, je zanimalo Lano FurlanRimljani so v medene hiške dodajali celo poper
Kateri vonj vas spominja na decembrski čas? Cimet, klinčki, ingver, kardamom in ostale t. i. praznične začimbe v zimskih mesecih se rade »znajdejo« v naših jedeh, predvsem tistih sladkih. A ker praznike radi …
Notes de l’épisode
Kateri vonj vas spominja na decembrski čas? Cimet, klinčki, ingver, kardamom in ostale t. i. praznične začimbe v zimskih mesecih se rade »znajdejo« v naših jedeh, predvsem tistih sladkih. A ker praznike radi doživljamo še z očmi, je pomembno tudi, kaj imamo razstavljeno in okrašeno. Kako si pričarati čarobnost v svojem domu? Tudi z medeno hiško. Skozi radijske sprejemnike jih bo poskušala zdaj pričarati Tina Lamovšek v oddaji Pod pokrovko.Bučno olje ni le za solato
Si solato raje začinite z bučnim ali olivnim oljem? Ste vedeli, da lahko bučno olje na skoraj enak način kot ostala olja uporabite tudi pri pripravi hrane? Kakšna je razlika med toplo stiskanim in hladno …
Notes de l’épisode
Si solato raje začinite z bučnim ali olivnim oljem? Ste vedeli, da lahko bučno olje na skoraj enak način kot ostala olja uporabite tudi pri pripravi hrane? Kakšna je razlika med toplo stiskanim in hladno stiskanim oljem? Tokratna oddaja Pod pokrovko bo ponudila nove uvide v pridelavo in tudi uporabo te slovenske kulinarične posebnosti.Kruh je še vedno inovativno živilo
» S trebuhom za kruhom.« in » Iz te moke ne bo kruha.« To sta le dva izmed mnogih slovenskih pregovorov o kruhu. Etnolog dr. Janez Bogataj pravi, da bi v zvezi z belim kruhom lahko govorili kar o narodnem …
Notes de l’épisode
» S trebuhom za kruhom.« in » Iz te moke ne bo kruha.« To sta le dva izmed mnogih slovenskih pregovorov o kruhu. Etnolog dr. Janez Bogataj pravi, da bi v zvezi z belim kruhom lahko govorili kar o narodnem kompleksu. Bel kruh je nekdaj veljal za simbol obilja, zdaj se že nekaj časa poudarja prednosti zamenjave belega kruha s polnozrnatim. Kakšne so razlike v količini prehranske vlaknine v različnih vrstah kruha? Ali je vsak temnejši kruh tudi polnozrnat? Miti o kruhu in rezultati raziskave o sestavi različnih vrst kruha so tema tokratne oddaje Pod pokrovko.Težave pri pridelavi arabike pomenjo prostor za robusto
Večino svetovne pridelave kave predstavljata dve vrsti: arabika in robusta. Če torej manj znanim zemeljskim notam robuste ob bok postavimo cvetlične, sadne, čokoladne okuse, ki jih v sebi skriva nam bolj znana …
Notes de l’épisode
Večino svetovne pridelave kave predstavljata dve vrsti: arabika in robusta. Če torej manj znanim zemeljskim notam robuste ob bok postavimo cvetlične, sadne, čokoladne okuse, ki jih v sebi skriva nam bolj znana arabika, bi se slovenski kavoljubci verjetno odločili za skodelico slednje. Ampak arabika je vse dražja. Na pridelano količino in posledično ceno med drugim vplivajo podnebne spremembe, ki robusti ne pridejo do živega. Ali to pomeni, da bo robusta morda dobila svojo priložnost na evropskem trgu? Sogovornik: Peter Ševič, trener in vodja Stow Akademije ter direktor mednarodnega Ljubljana coffee festivala.Zgodba o tiramisuju
Italijanski ministrstvi za kulturo in kmetijstvo sta vložili skupni predlog, da bi italijansko kuhinjo uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Nominacijo podpirajo tudi pri Organizaciji …
Notes de l’épisode
Italijanski ministrstvi za kulturo in kmetijstvo sta vložili skupni predlog, da bi italijansko kuhinjo uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Nominacijo podpirajo tudi pri Organizaciji združenih narodov, dokončna odločitev pa bo znana v začetku decembra, ko se bo v New Delhiju sestal Unescov odbor. In verjetno se tudi marsikateri Slovenec strinja, da italijanske jedi zaslužijo tovrstno priznanje. Težko si je namreč predstavljati naše jedilnike brez pice, testenin in ostalih italijanskih kulinaričnih mojstrovin. Med sladicami, ki izvirajo iz Italije, pa je gotovo najbolj znan in priljubljen tiramisu. Na nedavnem svetovnem prvenstvu v pripravi tiramisuja v Trevisu je Andreja Čokl govorila s sinom 'izumitelja' tiramisuja Massimom Linguanottom, začetnikom tekmovanja Tiramisu World Cup Francescom Redijem in kulinarično poznavalko Lauro Forti. Foto: Tiramisu iz restavracije Le Beccherie, kjer naj bi tudi nastal./A.Č.Imate radi jabolka?
Za jablane velja, da so kozmopoliti, to pomeni, da gre za vrsto, ki je prisotna skoraj po vsem svetu. Več kot 7000 različnih sort jabolk obstaja, ki so najrazličnejših okusov. Slovenija ima ugodne lego za rast …
Notes de l’épisode
Za jablane velja, da so kozmopoliti, to pomeni, da gre za vrsto, ki je prisotna skoraj po vsem svetu. Več kot 7000 različnih sort jabolk obstaja, ki so najrazličnejših okusov. Slovenija ima ugodne lego za rast jablane, zato ni presenetljivo, da so jabolka najpogosteje pridelan sadež pri nas. Tudi pri nas poznamo mnogo sort, ki se razlikujejo po barvi, obliki, stopnji kislosti, velikosti in sestavi. O oskrbi in pridelavi jabolk, o različnih načinih uporabe in pa tudi o tem, ali res velja rek: eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, se je za oddajo Pod pokrovko z živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana, pogovarjala Tadeja Bizilj.Zdrav jesenski trend: fermentiranje zelenjave
Fermentiranje zelenjave doživlja pravo renesanso, z veseljem pove Neža Čadež, gostja oddaje Pod Pokrovko z Biotehniške fakultete v Ljubljani.Fermentacija je presnovni proces, pri katerem bakterije pretvorijo …
Notes de l’épisode
Fermentiranje zelenjave doživlja pravo renesanso, z veseljem pove Neža Čadež, gostja oddaje Pod Pokrovko z Biotehniške fakultete v Ljubljani.Fermentacija je presnovni proces, pri katerem bakterije pretvorijo sladkor v kisline, pline ali alkohol. Fermentirana zelenjava ima izrazit okus in poseben vonj. Fermentiramo lahko korenček, rdečo peso, brokoli, tudi bučke, zelje in repo, pa cvetačo, stročji fižol, redkvice.
Kefir – napitek za boljšo prebavo in odpornost
Bližajo se hladnejši meseci, ko bo skrb za dvig odpornosti še bolj v ospredju. Pri tem seveda ne moremo mimo zdrave prehrane in prehranskih izdelkov, ki z rednim uživanjem zdravje krepijo. V tokratni oddaji Pod …
Notes de l’épisode
Bližajo se hladnejši meseci, ko bo skrb za dvig odpornosti še bolj v ospredju. Pri tem seveda ne moremo mimo zdrave prehrane in prehranskih izdelkov, ki z rednim uživanjem zdravje krepijo. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo skupaj s Kajo Čelan in njeno sogovornico podrobneje spoznavali enega izmed takšnih izdelkov in izvedeli več o njegovem izvoru, pripravi in o tem, zakaj je redno uživanje dobro za naše telo.
Voici les 40 derniers épisodes sur 100. Les épisodes plus anciens se trouvent dans le flux du podcast.
Podcasts similaires
Plus de podcasts : LoisirsC’est votre podcast ?
Confirmez-le avec une entrée dans votre flux : vous recevez ici un code, vous l’ajoutez comme podcast:txt dans le canal de votre flux, et nous le vérifions. Votre podcast apparaît ensuite comme « vérifié » sur SoundNode.






