Pogled v znanost

1. O samoumevnosti poplav na kraških poljih

   9 novembre 202625 minÀ suivre

   Minili sta dve leti od smrti priznanega krasoslovca in geografa dr. Andreja Mihevca (1952-2024), zaslužnega raziskovalca z Inštituta za raziskovanje krasa v okviru Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v …

   Notes de l’épisode

   Minili sta dve leti od smrti priznanega krasoslovca in geografa dr. Andreja Mihevca (1952-2024), zaslužnega raziskovalca z Inštituta za raziskovanje krasa v okviru Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Postojni. Postojnski inštitut je ob objavi novice izpostavil, da se je dr. Mihevc ukvarjal s celo paleto raziskovalnih vprašanj krasoslovja. Predvsem sta ga zanimali morfologija in speleogeneza krasa, deloval pa je tudi na področju hidrologije, jamske klime, datacij sedimentov in rabe jam. Pri tem je združeval spoznanja različnih ved – od geografije, geologije, paleontologije, arheologije, zgodovine do biologije. Njegovo raziskovalno eruditstvo so vsako leto znova spoznavali tudi vsakokratni udeleženci in udeleženke Mednarodne krasoslovne šole. V krasoslovje je uvedel pojem brezstrope jame, torej jame katerih strop se je zaradi dolgoletnega raztapljanja apnenčaste kamnine toliko stanjšal, da se je njihov strop porušil. Po žledi konec januarja 2014 smo z njim pripravili pogovor, povod zanj pa je bilo njegovo za potrebe Civilne zaščite pripravljeno izobraževalno besedilo o delovanju pretoka podzemnih voda na Notranjskem. Eden od poudarkov tega besedila je zadeval samoumevnost poplav ob obilici padavin na kraških poljih, saj so prav te kraška polja ustvarila. FOTO: Andrej Mihevc (1952-2024) VIR: https://izrkp.zrc-sazu.si/sl/novice/umrl-je-prof-dr-andrej-mihevc

2. O pomenu in vlogi žensk v Prekomorskih brigadah

   2 novembre 202626 minÀ suivre

   Med 2. svetovno vojno je bilo ustanovljenih 5 prekomorskih brigad, poleg njih pa še nekatere druge specializirane prekomorske enote (kot sta 1. tankovska brigada in letalski eskadrilji). Skupno je v vseh …

   Notes de l’épisode

   Med 2. svetovno vojno je bilo ustanovljenih 5 prekomorskih brigad, poleg njih pa še nekatere druge specializirane prekomorske enote (kot sta 1. tankovska brigada in letalski eskadrilji). Skupno je v vseh prekomorskih enotah sodelovalo okoli 27.000 do 35.000 borcev. Žensk, imenovali so jih prekomorke, je bilo v petih prekomorskih brigadah od jeseni 1943 okoli 700, od tega dobra polovica Slovenk, sledile pa so Hrvatice iz Istre, Gorskega kotarja, Dalmatinke in Črnogorke, torej konfinirane in zaprte osebe iz italijanskih okupacijskih con v obdobju med aprilom l. 1941 do kapitulacije Kraljevine Italije septembra l.1943. O samih brigadah, ki so nastajale in počasi odhajale na bojišča v Jugoslaviji je bilo napisanih in objavljenih nekaj knjig spominov in knjig zgodovinarjev, vendar so posvet v Pretorski palači v Kopru pripravili zaradi njihove po mišljenju organizatorjev premajhne zastopanosti v zgodovinskih pregledih. Predvsem pa zaradi potrebe po krepitvi spomina na njihovo v njem premalo poudarjeno vlogo v teh brigadah. Posvet so organizirali Pokrajinski arhiv Koper od koder je prišla gostja v studiu, mag.Nada Čibej, v.d. direktorice arhiva, Znanstveno-raziskovalno središče Koper od koder je v studio prišel zgodovinar prof.dr. Borut Klabjan. Drugi organizatorji so bili še Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper, Mestna občina Koper in Regionalni RTV center Koper. FOTO: Na fotografiji skupina taboriščnic, t.im. Vidin kolektiv, ki je 16. oktobra 1943 prispela v kraj Carbonara iz zaporov v mestu Trani v Apuliji na jugu Italije. Stojijo z leve proti desni: Ivanka Tekavec, Nada S. Žagar(v bitki za Knin nobembra 1944 ubita hči narodnega heroja Staneta Žagarja), Marija Hegler, Vida Tomšič, Ančka Hočevar, Savica S. Žagar, Milica Strugar, Mira Barišič (slednji dve nista bili v Traniju), Ljubica Skapin in Ida Turk. V srednji vrsti: Elda Pavletič, Danica S. Žagar, Marička Kušlan, Lidija Medved, Neda Škarica, Vera Križman, Mika Popovič. Spredaj: Cita Lovrenčič, Živka Obid, Marija Curk. VIR: Pokrajinski arhiv Koper

3. Miroslav Novak za modernizacijo arhivov prejel Aškerčevo nagrado

   26 octobre 202625 minÀ suivre

   Arhivsko društvo Slovenije od l. 2002 na dve leti podeljuje Aškerčevo nagrado za življenjsko delo in priznanja. Za pionirski prispevek k uvajanju informacijskih tehnologij v slovensko arhivsko dejavnost od …

   Notes de l’épisode

   Arhivsko društvo Slovenije od l. 2002 na dve leti podeljuje Aškerčevo nagrado za življenjsko delo in priznanja. Za pionirski prispevek k uvajanju informacijskih tehnologij v slovensko arhivsko dejavnost od konca osemdesetih let naprej jo je tokrat prejel izr. prof.dr. Miroslav Novak, arhivski svetnik v Pokrajinskem arhivu Maribor. Gre za enega ključnih strokovnjakov, ki so tukajšno arhivistiko popeljali iz sveta klasičnih arhivskih evidenc v digitalno dobo. Sodeloval je pri razvoju in uvajanju arhivskih informacijskih sistemov, pri vzpostavljanju digitalnega arhiviranja in pri rešitvah za dolgoročno ohranjanje elektronskega arhivskega gradiva. Bibliografija sicer tudi visokošolskega učitelja predmetov arhivistika in dokumentologija na univerzi Alma Mater Europea v Mariboru obsega več kot 530 del. V pogovoru nam je skiciral pot modernizacije tukajšnih arhivov. FOTO: Z leve Miroslav Novak in predsednik komisije za nagrade Arhivskega društva Tadej Cankar VIR: Program Ars, Goran Tenze

4. Ali je pitna voda v Sloveniji samoumevna?

   19 octobre 202626 minÀ suivre

   Pogovor s hidrogeologom iz Geološkega zavoda Slovenije se začne z vprašanjem, ali je pitna voda pri nas samoumevna? Luka Serianz, doktor hidrogeoloških ved z oddelka podzemne vode in hidrogeologija, hkrati pa …

   Notes de l’épisode

   Pogovor s hidrogeologom iz Geološkega zavoda Slovenije se začne z vprašanjem, ali je pitna voda pri nas samoumevna? Luka Serianz, doktor hidrogeoloških ved z oddelka podzemne vode in hidrogeologija, hkrati pa docent na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na primeru večletnih suš pojasnjuje njihov vpliv na podzemne vode. Te predstavljajo večji del vodonosnikov pitne vode tako v svetu kot pri nas. Dotakne se tudi območij različnih podzemnih vod pri nas in osnov trajnostnega pristopa pri varovanju podzemnih vodonosnikov. V eni od prihodnjih oddaj bomo s sogovornikom govorili o nastajanju Hidrogeološke karte Slovenije. FOTO: Modri deli hidrogeološke karte Slovenije ponazarjajo najizdatnejše vodonosnike pitne vode VIR: Geološki zavod Slovenije

5. Po prvi obletnici razglasitve Mednarodnega dneva jam in krasa

   12 octobre 202626 minÀ suivre

   13. september je od leta 2025 po odločitvi Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo oziroma UNESCO Mednarodni dan jam in krasa. Pobudo in večino organizacijskih in spodbujevalnih …

   Notes de l’épisode

   13. september je od leta 2025 po odločitvi Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo oziroma UNESCO Mednarodni dan jam in krasa. Pobudo in večino organizacijskih in spodbujevalnih predpriprav na lansko razglasitev septembra na sedežu UNESCA v Parizu so pripravili tukajšni krasoslovci, mednarodnopravno pa Slovenija kot država članica. Srce priprav je bil seveda postojnski Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, kjer je med drugim tudi sedež Svetovne speleološke zveze, od koder je formalna pobuda za to razglasitev tudi prišla. Izr. prof. Nadja Zupan Hajna z inštituta je bila do lani predsednica te mednarodne zveze raziskovalcev jam, zdaj pa je njena blagajničarka. Sicer je profesorica Zupan Hajna tudi dolgoletna raziskovalka predvsem kraških sedimentov, ki je na našem programu že večkrat pojasnjevala spoznanja teh raziskav. Sama je bila v imenu speleološke zveze tudi pobudnica in organizacijska duša nekajletnih prizadevanj za razglasitev 13. septembra za mednarodni dan jam in krasa. Obstaja najmanj en življenjsko pomemben razlog, zaradi katerega je bila smiselna razglasitev dneva kraškega podzemlja pri UNESCU – približno petina svetovnih celinskih tal je kraškega izvora in tako tudi ustrezen odstotek tamkajšnih podzemnih vodonosnikov. Če dodam le še ožji interes pri nas, približno polovico ozemlja države predstavljajo kraška tla s približno polovico vodonosnikov v njih, to pomeni, da se približno polovica ljudi pri nas s to življenjsko tekočino živih bitij oskrbuje prav iz občutljivega kraškega podzemlja. Ne gre torej za nekakšen dodaten prestižni dan redkih zanesenjakov, temveč za življenjsko pomembno naravno okolje, ki na primer v sušnih obdobjih predstavlja celo dve tretjini dostopnih virov pitne vode. Več o pomembnosti kraškega podzemlja, poti do te razglasitve in napovedi znanstvene konference, ki je med 10. in 13. septembrom potekala na Postojnskem v organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa, bomo predstavili v tokratni oddaji. Posnetki so nastali na novinarski predstavitvi tako tega dneva kot same znanstvene konference na temo »Trajnostno upravljanje jam in krasa s poudarkom na varstvu, izobraževanju in raziskavah kot temelju trajnostnega razvoja«. Temo so predstavili trije krasoslovci, od lanske jeseni predstojnica inštituta izr. prof. dr. Nataša Ravbar, prof. dr. Franci Gabrovšek in že omenjena dr. Nadja Zupan Hajna, izredna profesorica na UNESCOVI postdiplomski katedri krasoslovja v okviru Univerze v Novi Gorici. FOTO: Z leve sedijo Franci Gabrovšek, Nataša Ravbar in Nadja Zupan Hajna VIR: avtor fotografije Luka Vovk Vižintin (za IZRK ZRC SAZU)

6. 70 let konserviranja in restavriranja pisne dediščine v Arhivu RS

   5 octobre 202625 minÀ suivre

   V sredo so v Arhivu Republike Slovenije na Roški cesti v glavnem mestu odprli razstavo ob letošnji 70-letnici delovanja Centra za konserviranje in restavriranje. Njen naslov je »Preteklost v rokah prihodnosti« …

   Notes de l’épisode

   V sredo so v Arhivu Republike Slovenije na Roški cesti v glavnem mestu odprli razstavo ob letošnji 70-letnici delovanja Centra za konserviranje in restavriranje. Njen naslov je »Preteklost v rokah prihodnosti«. Pogovarjali smo se z vodjo tega oddelka, Lucijo Planinc, ki je med drugim že na otvoritvi izpostavila, da so s to razstavo želeli predstaviti panoramsko pripoved stroke in sledenje njenemu poslanstvu. V sedmih desetletjih se je ta oddelek razvil v osrednji slovenski center na področju preventivnega varstva in najzahtevnejših konservatorko-restavratorskih posegov na arhivskem gradivu iz papirja in pergamenta. Samo razstavo so poleg Lucije Planinc pripravile še njene kolegice iz centra: Blanka Avguštin Florjanovič, Marjana Cjuha, Stanislava Grkman, Darja Harauer, Mateja Kotar, Nataša Petelin, Anja Props in Tatjana Rahovsky Šuligoj. Ogledate ji jo lahko vsak delavnik od jutra do štirih popoldne do 28. februarja prihodnje leto. FOTO: Lucija Planinc pred plakatom razstave »Preteklost v rokah prihodnosti« VIR: Program Ars, Goran Tenze

7. Prva celovita nacionalna klasifikacija tal v SLO

   28 septembre 202626 minÀ suivre

   Pogovarjali smo se z dvema od treh avtorjev nove strokovne monografije , pedologoma, izr.prof.dr. Borutom Vrščajem (Fakulteta za varstvo okolja (Velenje) in prof.dr. Heleno Grčman (Biotehniška fakulteta UL) …

   Notes de l’épisode

   Pogovarjali smo se z dvema od treh avtorjev nove strokovne monografije , pedologoma, izr.prof.dr. Borutom Vrščajem (Fakulteta za varstvo okolja (Velenje) in prof.dr. Heleno Grčman (Biotehniška fakulteta UL). Tretji avtor je dr. Tomaž Kralj iz podjetja Agrarius. Pedološka stroka je s tem delom pripravila strokovne podlage in poenoten kategorialni aparat za klasifikacijo tal v državi, in tako predstavlja tudi temelj za hkrati nastajajočo Pedološko karto države (PK25-2026) in Pedološko karto kmetijskih zemljišč (PKKZ-2026). Od tal so odvisni pridelava hrane, voda, vezava ogljika, biotska raznovrstnost in način, kako uporabljamo prostor. Po objavi te sicer ožje strokovne publikacije bi morala politična odgovornost pri degradacijah pri nas razmeroma redkih in najbolj kakovostnih kmetijskih zemljišč zelo narasti. Zmanjševanje le-teh načenja prehransko samostojnost prebivalstva in povečuje odvisnost od mednarodnih prehranskih verig. FOTO: Z leve Tomaž Kralj, Helena Grčman in Borut Vrščaj VIR: Program Ars, Goran Tenze

8. Zoogeografske meje Dinarskega krasa pojasnili z genomom jamskega hrošča

   21 septembre 202626 minÀ suivre

   Na mednarodni znanstveni konferenci ob prvem praznovanju mednarodnega dneva jam in krasa 13. septembra je muzejski svetnik dr. Slavko Polak, kustos biolog Notranjskega muzeja Postojna predstavil bolj natančne …

   Notes de l’épisode

   Na mednarodni znanstveni konferenci ob prvem praznovanju mednarodnega dneva jam in krasa 13. septembra je muzejski svetnik dr. Slavko Polak, kustos biolog Notranjskega muzeja Postojna predstavil bolj natančne zoo-geografske meje Dinarskega krasa na osnovi raziskav genoma jamskih hroščev. V pogovoru je povzel tudi spoznanja zadnjih desetletij o tem, da so jamski hrošči v teh kraških jamah precej starejši kot pa so pred metodami genetskih analiz (npr. verižna reakcija s polimerazo ali t.im. metoda PCR) raziskovalci jamskega sveta predvidevali prej. V okolju kraškega podzemlja so ekološke razmere ekstremne in za uspevanje živega sveta skrajno neugodne. Zaradi cikličnih podnebnih sprememb, zlasti izrazitih aridizacij (izsuševanj), so se predstavniki nekaterih živalskih skupin v milijonih letih svoje evolucije, naselili in se prilagodili na življenje v negostoljubnih okoljih kraškega podzemlja. Podzemlje Dinarskega krasa velja za enega od vrstno najbogatejših podzemeljskih ekosistemov na svetu. Med temi organizmi predstavlja skupina tu živečih hroščev podzemljarjev (Leiodidae: Cholevinae: Leptodirini) eno največjih evolucijskih praskupin, ki so se od tu širile po ozemlju sedanje Evrope. V Postojnski jami je domačin Luka Čeč l.1831 našel 0,7 cm velikega jamskega hrošča in ga dal kustosu Deželnega muzeja grofu Hochenwartu, ta pa ga je dal opisati Ferdinandu Jožefu Schmidtu, pobudniku naravoslovne dejavnosti na Kranjskem, ki je l.1878 preminil v Ljubljani. Gre za prvi znanstveni opis kakšne podzemne živali do takrat, in tako je bil Schmidt tudi začetnik biospeleologije nasploh. Schmidt je hrošča poimenoval drobnovratnik in po nemško Enghalskäfer ter mu dal znanstveno ime po omenjenem kustosu Leptodirus hochenwartii. V raziskavi je Polak s kolegi molekulsko analiziral 147 vzorcev podzemljarjev in zajel 116 rodov te skupine hroščev iz zahodne Palearktike. V pogovoru izvemo, zakaj in kako je mogoče, da so ti podzemljarji dejansko ena najstarejših živalskih skupin v tem kraškem podzemlju. FOTO: Na fotografiji je slepi jamski hrošč drobnovratnik iz neke jame na Notranjskem VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Drobnovratnik#/media/Slika:Leptodirus_hochenwartii.jpg

9. Znanstvena konferenca Evropa sreča stari Egipt v Ljubljani

   14 septembre 202625 minÀ suivre

   S sobotnim ogledom gostujoče razstave izbora iz egipčanske zbirke dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja v tržaški graščini oziroma muzeju in parku Miramar, in sarkofagov na pokopališču v Vipavi se je v …

   Notes de l’épisode

   S sobotnim ogledom gostujoče razstave izbora iz egipčanske zbirke dunajskega Umetnostnozgodovinskega muzeja v tržaški graščini oziroma muzeju in parku Miramar, in sarkofagov na pokopališču v Vipavi se je v soboto končala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom »Evropa sreča Egipt: Maksimilijan I. Mehiški in Anton Lavrin« (10. - 12.IX). Posvetili so jo diplomatu avstrijskega cesarstva in zbiralcu egipčanskih starin Antonu pl. Lavrinu ((*1789, Vipava – †1869, Milano) in avstrijskemu nadvojvodi Maksimilijanu I. Mehiškemu ((*1832, Dunaj – †1867, Mehika), ki je iz nabora cesarskih zbirk na Dunaju nameraval ustanoviti muzej egipčanskih starin. Konferenca se je začela že v četrtek z ogledom egipčanske zbirke enega od organizatorjev konference, Narodnega muzeja Slovenije. Anton Lavrin je leta 1834 prevzel mesto generalnega avstrijskega konzula v Aleksandriji. Takoj po prihodu v Egipt je postal navdušen zbiralec staroegipčanskih starin. Kadar mu je čas dopuščal, je tudi sam izkopaval, v svoji vili v Aleksandriji, ki je bila uničena v požaru, je ustvaril obsežno egipčansko zbirko. O njunih poteh, zbirkah in vlogi pri povezovanju Evrope z Egiptom so govorili ugledni domači in tuji zgodovinarji ter egiptologi iz Avstrije, Slovenije in Italije. Dva med njimi sta bila naša gosta, zgodovinar dr. Miha Preinfalk (Zgod.inštitut Milka Kosa ZRC SAZU) in vodja depojev v Narodnem muzeju Slovenije mag. Tomislav Kajfež. FOTO: Slika z razstave ilustracij »Vitez med piramidami. Anton Lavrin – naš prvi raziskovalec starega Egipta« od 27. marca do 2. maja 2023 v Narodnem muzeju Slovenije (avtor ilustracij je Jure Engelsberger) VIR: https://www.nms.si/si/razstave/11407-Vitez-med-piramidami

10. O pozitivnem vplivu migracij znanja

    7 septembre 202623 minÀ suivre

    Na začetku pomladne sezone marca 2018 so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprli razstavo z naslovom »Znanje brez meja«. Predstavili so 14 uspešnih inovatorjev in znanstvenikov s področij …

    Notes de l’épisode

    Na začetku pomladne sezone marca 2018 so v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprli razstavo z naslovom »Znanje brez meja«. Predstavili so 14 uspešnih inovatorjev in znanstvenikov s področij znanja, znanosti in tehnike, ki so zaradi različnih razlogov odšli v svet ali pa jih je od tam življenje napotilo v naše kraje. Šlo je za imena kot npr. Trubar, Zois, Codelli, Potočnik Noordung, Jožef Stefan in ustanovitelj po vojni po njem imenovanega inštituta Anton Peterlin, Nobelovec Friderik Pregl, mednje pa sta osrednji kustosinji razstave uvrstili tudi Ljubljančanko Marijo Strojnik in njenega očeta Aleša Strojnika, leta 1955 avtorja prvega elektronskega mikroskopa v takratni Jugoslaviji. Z njo in avtoricama razstave Ireno Marušič iz muzeja in novinarko angleškega servisa takratne STA Evo Horvat smo kmalu po otvoritvi posneli pogovor o pozitivnem vplivu tovrstnih migracij, ki same po sebi nikoli niso škodovale temveč nasprotno, koristile družbi. FOTO: prof.dr. Marija Strojnik VIR: https://365.rtvslo.si/arhiv/

11. Začetek spletnega dostopa do dediščine v naših muzejih

    31 août 202624 minÀ suivre

    Danes, 31. avgusta 2026 so v Narodnem muzeju Slovenije predstavili začetek javnega spletnega dostopa do predmetov, ki jih hrani 29 bodisi državnih ali lokalnih muzejev s statusom javne muzejske službe. Register …

    Notes de l’épisode

    Danes, 31. avgusta 2026 so v Narodnem muzeju Slovenije predstavili začetek javnega spletnega dostopa do predmetov, ki jih hrani 29 bodisi državnih ali lokalnih muzejev s statusom javne muzejske službe. Register premične kulturne dediščine oziroma premična e-dediščina je bil še edini manjkajoči del celovite sodobne javne politike njenega ohranjanja in predvsem javne dostopnosti s pomočjo interneta. Skupaj z resornim ministrstvom je projekt Premična e-Dediščina 2023-2025 koordinirala Služba za premično dediščino in muzeje v okviru NMS. Z njenim vodjo, kustosom Juretom Kusetičem in dokumentalistko kustosinjo Nino Sotelšek smo v pogovoru povzeli temeljne obrise in izhodiščno stanje spletnega dostopa do premične kulturne dediščine. Naslov premične e-dediščine: https://rpkd.nms.si/ FOTO: Z leve Nina Sotelšek in Jure Kusetič VIR: Program Ars, G.Tenze

12. Gozdne sove: varovanje in monitoring PAM

    24 août 202624 minÀ suivre

    Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo so uspešno preizkusili metodo pasivnega akustičnega monitoringa (PAM) kot sodoben in neinvaziven način snemanja glasov sov in drugih v okviru NATURE 2000 …

    Notes de l’épisode

    Raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo so uspešno preizkusili metodo pasivnega akustičnega monitoringa (PAM) kot sodoben in neinvaziven način snemanja glasov sov in drugih v okviru NATURE 2000 varstveno pomembnih ptic. Rezultate je skupina raziskovalcev objavila v znanstveni reviji Natura Sloveniae. O tem pa več biolog dr. Al Vrezec, trenutno tudi predsednik znanstvenega sveta NIB z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov. Sogovornik že dlje časa raziskave usmerja posebej v sove, saj je npr. že diplomiral s temo o ekoloških dejavnikih na razširjenost izbranih vrst sov na Krimu blizu Ljubljane, znanstveni doktorat pa opravil na temo medvrstnih odnosov med gozdnimi sovami. FOTO: Sova kozača (strix uralensis) in sogovornik Vrezec VIR: Enej Vrezec

13. Kako so pri nas pred pol stoletja razvijali industrijske robote

    17 août 202625 minÀ suivre

    V zadnjem desetletju skupne države južnih Slovanov, bolj konkretno pa v tedanji Sloveniji, je sodelovanje med raziskovalci, industrijo in političnimi oblastniki na področju industrijske robotike pripeljalo do …

    Notes de l’épisode

    V zadnjem desetletju skupne države južnih Slovanov, bolj konkretno pa v tedanji Sloveniji, je sodelovanje med raziskovalci, industrijo in političnimi oblastniki na področju industrijske robotike pripeljalo do zavidljivih rezultatov. To se žal ni nadaljevalo v prvih letih novoustanovljene države. Zgodbo o tem je pred nekaj leti v knjigi z naslovom Humanizacija dela napisal prof. dr. Uroš Stanič, nekdanji dolgoletni vodja Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko na Institutu 'Jožef Stefan'. Mi smo ga po izidu povabili v studio, danes pa bomo osvežili spomin na ta razvoj izpred dobrih štirih desetletij. FOTO: V industriji so roboti najprej opravljali težaška in težavna dela VIR: https://metrology.news/china-overtakes-usa-in-robot-density/

14. Poskus muzejske rekonstrukcije vonja po tobaku

    10 août 202626 minÀ suivre

    Sodobni muzeji poskušajo najti nove poti za boljši obisk, in tako so v sobi v 2. nadstropju Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi v glavnem mestu junija letos postavili stalno razstavo z naslovom Vonj po …

    Notes de l’épisode

    Sodobni muzeji poskušajo najti nove poti za boljši obisk, in tako so v sobi v 2. nadstropju Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi v glavnem mestu junija letos postavili stalno razstavo z naslovom Vonj po tobaku. Iz stotin pripomočkov za kajenje tobaka iz muzejskih depojev je kustos za cerkvene predmete, tekstil, glasbila in ljudsko kulturo mag. Darko Knez pripravil izbor različnih predmetov, in eno vitrino namenil tudi vohanju tobaka. Z njim smo se pogovarjali o vidiku sodobne nesnovne kulturne dediščine, vonju in vohu, s katerima se ukvarja tudi t. i. antropologija vonja. Med drugim letos mineva 22 let od sprejetja UNESCOVE Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki je vključila tudi vonj in voh, kulturno-zgodovinsko pogojena fenomena kulturnih praks človeških skupin. Knez sodeluje tudi v raziskovalnem projektu Vonj in nesnovna kulturna dediščina (2024-2027), bil pa je član mednarodne raziskovalne skupine v okviru projekta Odotheka – knjižnica muzejskih in zgodovinskih vonjav. Leta 2024 je izšla njegova monografija Vonj po tobaku. Pribor za kajenje iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije. FOTO: Izsek z zajemom iz videa Srečka Lotriča, izdelovalca pip v Gorjušah pri Bledu, na njegovi strani FB oziroma meta VIR: https://www.facebook.com/gorjuskepipe/

15. Oaze biodiverzitete v slovenskem morju

    3 août 202626 minÀ suivre

    V Tržaškem zalivu, v katerega sodi tudi slovensko teritorialno morje, širše vzeto pa v severnem Jadranu do Chioggie južno od Benetk, so ribiči že stoletja vedeli, kje se bo v mrežo ulovilo več rib. Raziskovalci …

    Notes de l’épisode

    V Tržaškem zalivu, v katerega sodi tudi slovensko teritorialno morje, širše vzeto pa v severnem Jadranu do Chioggie južno od Benetk, so ribiči že stoletja vedeli, kje se bo v mrežo ulovilo več rib. Raziskovalci iz Morske biološke postaje Piran so v okviru italijansko-slovenskega projekta »TreCorala« pred slabim desetletjem objavili knjigo, ki pripoveduje o tem, da je temeljni razlog za boljši ulov obstoj morskega življa polnih t.im. »biogenih formacij«, predvsem pa so opisali njihovo bogato biodiverziteto. Pred približno sedmimi tisočletji so se iz odmrlih apnenčastih oklepov po večini nevretenčarjev začele kopičiti gmote, ki so na muljastem dnu od 20 do 40 metrov globoko počasi začele dajati življenjski prostor številnim morskim živalim in rastlinam. Po predstavitvi dela smo se takrat s tremi avtorji knjige »Biodiverziteta biogenih formacij« izmed štirih pogovarjali o tem fenomenu severnega Jadrana, ki mu v Trstu pravijo »trezze«, v Benetkah pa »tegnùe«. Pri pogovoru so sodelovali biologi doktorji znanosti, Martina Orlando Bonaca, Borut Mavrič in profesor Lovrenc Lipej, ki je najprej opisal začetek raziskav teh organskih gmot. FOTO: Izsek iz biogene formacije, ki daje prostor številnim rastlinskim in živalskim organizmom VIR: https://2014-2020.ita-slo.eu/sl/tretamara

16. Poznoantična zapora Claustra Alpium Iuliarum

    27 juillet 202625 minÀ suivre

    Leta 2020 se je končal čezmejni evropski projekt »CLAUSTRA +« med hrvaškimi in slovenskimi dediščinskimi in v sodobno podobo turizma usmerjenimi ustanovami. Šlo je za poskus trasiranja dostopnih delov 17 …

    Notes de l’épisode

    Leta 2020 se je končal čezmejni evropski projekt »CLAUSTRA +« med hrvaškimi in slovenskimi dediščinskimi in v sodobno podobo turizma usmerjenimi ustanovami. Šlo je za poskus trasiranja dostopnih delov 17 stoletij stare poznoantične zapore Claustra Alpium Iuliarum, ki je potekala od Kvarnerja do doline Soče. Na novinarski predstavitvi takrat nove pohodniške poti ob tako imenovanem Ajdovskem zidu nad Vrhniko smo se pogovarjali z vodjo projekta, arheologinjo dr. Katharino Zanier, ki je takrat zastopala nosilca projekta Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in pozneje postala predstojnica Katedre za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Na terenu pa je bil tudi njen kolega iz Narodnega muzeja Slovenije dr. Jure Kusetič. Posebnost tega zidu, ki ni bil limes – starorimska zapora meja imperija od tretjega stoletja pa do propada v petem – kot na primer Hadrijanov ali zid ob Renu oziroma ob Donavi, temveč je šlo za nekaj, kar je cesarski Rim postavil znotraj takratne X. regije Venetia et Histria, torej na pragu vstopa v osrednji del države. Zakaj se je to dogajalo, je na začetku pojasnjeval arheolog dr. Jure Kusetič. FOTO: Območje poznorimske zapore znotraj Regio X. je označeno na zemljevidu imperija VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Claustra_Alpium_Iuliarum#/media/Slika:Claustra_Alpium_Iuliarum.jpg

17. Endemit na ljubljanskem gradu

    20 juillet 202625 minÀ suivre

    Pred slabim desetletjem je izšla knjiga treh botanikov o endemični rastlini »Fleischmannov rebrinec«. Gre za dragocenost Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, najstarejše akademske ustanove pri nas …

    Notes de l’épisode

    Pred slabim desetletjem je izšla knjiga treh botanikov o endemični rastlini »Fleischmannov rebrinec«. Gre za dragocenost Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, najstarejše akademske ustanove pri nas, ustanovljene leta 1810 v tedanjem glavnem mestu francoske politične tvorbe Ilirske province, Ljubljani. Pred dobrim desetletjem smo v tej oddaji predvajali reportažni zapis z učne poti dveh predanih vrtnarjev in botanikov o ekologiji ljubljanskega grajskega griča, na katerem so v prvi polovici 19. stoletja, še pred uvozom krompirja, ene temeljnih gomoljnih jedi evropskih množic, iz Amerike v Evropo, med drugim našli tudi takrat že skoraj izumrli rebrinec. Na grajskih pobočjih so našli preživele primere, za katere je od takrat skrbela akademska ustanova, ki ohranja tudi avtohtone in izumrtju zapisane rastlinske primerke. Po predstavitvi knjige leta 2017 smo posneli pogovor s tremi avtorji, vodjo vrta dr. Jožetom Bavconom, njegovo asistentko, ki je medtem postala doktorica znanosti, Blanko Ravnjak in z botaničarko iz Narodnega muzeja Slovenije, dr. Nado Praprotnik. FOTO: Na ljubljanskem gradu raste endemit Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var. Fleischmanni). VIR: Goran Tenze, program Ars

18. Ali je kaos samo nered?

    13 juillet 202625 minÀ suivre

    Tokrat bomo v pogovoru osvežili spomin na že od antičnih mitologij poznan starodavni pojem kaos. Ponavadi ga razumemo kot nasprotje reda, toda če bi vam nekdo rekel, da naj bi bila moderna teorija kaosa poleg …

    Notes de l’épisode

    Tokrat bomo v pogovoru osvežili spomin na že od antičnih mitologij poznan starodavni pojem kaos. Ponavadi ga razumemo kot nasprotje reda, toda če bi vam nekdo rekel, da naj bi bila moderna teorija kaosa poleg relativnostne in kvantne, tretje pomembno znanstveno spoznanje 20. stoletja, bi vsaj zainteresirani želeli izvedeti več. Za tiste smo pred nekaj leti poskrbeli z vabilom v oddajo prof.dr. Juretu Zupanu, ki se je že pred več kot 40 leti ukvarjal s fenomenom umetne inteligence v povezavi s kemijo. Še vedno sodeluje s Kemijskim inštitutom, sicer pa je upokojeni redni profesor ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. V pogovoru, ki je nastal v okviru 8. kemijskega tedna pred dvema letoma, je povzel historiat razumevanja pojma kaos in sodobno, znanstveno rabo tega pojma. Sicer pa le vnaprejšne "opozorilo": znanstvena raba izraza kaos se ne nanaša na starodavnega, na globok nered vezan pomen. Mejnik začetka moderne teorije kaosa je leto 1838, ko je matematik Pierre François Verhulst (Bruselj,1804-1849) objavil alternativo Malthusovemu modelu rasti prebivalstva v obliki diferencialne enačbe, bolj poznano kot "logistična enačba". FOTO: generična fotografija oddaje Pogled v znanost VIR: Goran Tenze

19. Razstavni premislek o posledicah kolonializma v SEM

    6 juillet 202625 minÀ suivre

    Slovenski etnografski muzej že od časa svojih predhodnikov v 19. stoletju zbira tudi zunajevropske zbirke, ki pa jih je od preimenovanja v SEM l.1964 kontinuirano predstavljal ne kot fenomene Drugega, temveč …

    Notes de l’épisode

    Slovenski etnografski muzej že od časa svojih predhodnikov v 19. stoletju zbira tudi zunajevropske zbirke, ki pa jih je od preimenovanja v SEM l.1964 kontinuirano predstavljal ne kot fenomene Drugega, temveč kot prikaz avtohtonih kultur v takratnem obdobju dekolonizacije. Že dolgo ima kustodiat za zbirke iz Afrike in Amerike. Zadnjo razstavo v tej smeri so odprli 18. junija letos in bo na ogled do 6. septembra. Gre za razstavo »Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi«. Zasnovala jo je kustosinja dr. Tina Palaić, naša sogovornica, s katero smo se sprehodili po razstavi in načeli razmislek o posledicah kolonializma ob primeru afriške države Tanzanije. Razstava temelji na zbirki predmetov in fotografij iz zapuščine Vrhničanke Antonije Grom in njenega sina Stanka, ki so jo potomci pred nekaj leti izročili muzeju. Tina Palaić je razstavo pripravila v sodelovanju s tanzanijskim muzealcem in umetnikom Eliabujem Mbonimbo, ki je spoznal kraje, v katerih sta delala omenjena Vrhničana, Antonija od l.1930, sin Stanko pa od l.1937 do vrnitve domov l.1962. Z avtorico koncepta razstave sva ob ogledu razmišljala o posledicah kolonializma, ne le v Tanzaniji, ampak na splošno, skupaj s širšim kontekstom povojnega obdobja dekolonizacije in vloge Jugoslavije v gibanju neuvrščenih držav. FOTO: Tina Palaić, SEM VIR: FB SEM

20. Predivo pajkov kot evolucijska pridobitev in biomaterial prihodnosti

    29 juin 202625 minÀ suivre

    Tokratni gost se že dolgo ukvarja s preučevanjem evolucijskih lastnosti pajkov kot ene najstarejših oblik življenja na Zemlji. Evolucijski biolog dr. Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC …

    Notes de l’épisode

    Tokratni gost se že dolgo ukvarja s preučevanjem evolucijskih lastnosti pajkov kot ene najstarejših oblik življenja na Zemlji. Evolucijski biolog dr. Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU v zvezi s pajki med drugim pravi, da sta ena njihovih najzanimivejših lastnosti njihovo predivo in mreže, v katere lovijo svoj plen. Prav evolucijske pridobitve, povezane s predivom in njegovo uporabo, so bile ključne za njihovo diverzifikacijo. Različni tipi prediva, ki ga proizvajajo pajki, veljajo za ene najbolj lepljivih, najmočnejših, najbolj elastičnih in po natezni trdnosti najkakovostnejših biomaterialov sploh. Zato poskušajo razumeti evolucijski pomen tega prediva, od nivoja molekul do njegove uporabe za gradnjo visoko zmogljivih mrež. Na drugi strani ima predivo pajkov zaradi svojega pestrega nabora zanimivih mehanskih lastnosti izjemen potencial kot biomaterial za človeško uporabo. Čeprav za zdaj še niso dosegli rutinske uporabe pajčjega prediva za kakršen koli namen, to živahno raziskovalno področje nakazuje uporabnost v tako rekoč vseh sferah našega življenja, od neposredne uporabe materiala, izdelave novih himernih biomaterialov do izboljšave sintetičnih in izuma novih materialov. FOTO: Pajek navadni križevec (Araneus diadematus) plete mrežo VIR: Matjaž Gregorič

21. Študija o kolektivnem spominu na naravne nesreče v srednjem veku

    22 juin 202625 minÀ suivre

    Gostja, slovenistka, predvsem pa etnologinja dr. Marija Klobčar iz Kamnika, je skozi dolgoletne raziskave ustnega ljudskega izročila, dediščine potujočih pevcev, geneze ljudskih pesmi in medkulturnega …

    Notes de l’épisode

    Gostja, slovenistka, predvsem pa etnologinja dr. Marija Klobčar iz Kamnika, je skozi dolgoletne raziskave ustnega ljudskega izročila, dediščine potujočih pevcev, geneze ljudskih pesmi in medkulturnega prepletanja dvojezičnih izrazov tovrstne pisne in nezapisane dediščine, v svoj opus uvrstila tudi pred kratkim pri Založbi ZRC SAZU izdano študijo z naslovom »Zvonovi so sami zapeli – naravne nesreče in kolektivni spomin«. V povzetku predstavitve na spletni strani založbe so zapisali, »da se monografija vsebinsko večinoma naslanja na (t.im. »beljaški) potres leta 1348, za samo obravnavo te teme pa je bilo odločilno razreševanje zgodovinskega konteksta izročila, povezanega s Kamnikom in z izročilom o jezeru, ki naj bi bilo na prostoru tega mesta pred potresom«. Temeljno raziskovalno izhodišče dela je soočenje interpretacij zgodovinopisnega pristopa, ki temelji izključno na pisanih virih o dogodku (za razliko s Koroško, jih s Kranjske praktično ni) z interpretacijo nezapisanega ljudskega izročila. Avtorica izpostavlja, da slednja razlaga ne more dokazljivo pojasniti datumov dogodkov, lahko pa s poglabljanjem v nepisno dediščino odpre nova zgodovinska razumevanja teh dogodkov. Primer: gradovi, novi trgi in naselja nemških priseljencev na ozemlju sedanje Slovenije v drugi polovici 14. stoletja prvenstveno niso nastali zaradi posledic smrtonosne »črne« kuge po potresu temveč zaradi posledic potresa, torej razrušenih gradov in naselij z večinskim slovenskim prebivalstvom vred. FOTO: Marija Klobčar v našem studiu s knjigo v rokah VIR: Program Ars, Goran Tenze

22. Krasoslovci ves teden na sledi ponoru ogljika v kraškem podzemlju

    15 juin 202625 minÀ suivre

    Ves teden od danes do petka (15.-19.6.) v organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni poteka Mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, tokrat že 33. in v znamenju mota »Poti ogljika v …

    Notes de l’épisode

    Ves teden od danes do petka (15.-19.6.) v organizaciji Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni poteka Mednarodna krasoslovna šola »Klasični kras«, tokrat že 33. in v znamenju mota »Poti ogljika v krasu«. Pred začetkom je bil naš gost krasoslovec prof.dr. Franci Gabrovšek z inštituta, poleg njegovega kolega dr. Mitje Prelovška (tudi z inštituta) odgovoren za organizacijo in izpeljavo tokratnega, zdaj že kar tradicionalnega večdnevnega simpozija in hkrati šole. Enkrat na leto le-ta omogoča snidenje raziskovalcev kraškega podzemlja iz vsega sveta (letos 120 sodelujočih), tako tudi študentov, ki si na ta način pridobivajo potrebne raziskovalne izkušnje iz vsakokratne teme. In zakaj letošnja tema? Ogljik, ki v krasu kroži med organsko snovjo, zrakom, vodo in karbonatno kamnino, igra osrednjo vlogo pri raztapljanju in izločanju karbonatov. Tokrat krasoslovci skušajo dopolniti spoznanja o tem, kako se ogljikove poti v kraških masivih začenjajo, končujejo in prepletajo ter kakšen je globalni pomen teh procesov kot ponorov CO2. Več o tokratni krasoslovni šoli pa tudi na strani https://iks.zrc-sazu.si/ . FOTO: Krasoslovci merijo količine CO2 v kraškem podzemlju VIR: https://izrkp.zrc-sazu.si/sl/novice/33-mednarodna-krasoslovna-sola-klasicni-kras

23. Kovači so bili predhodniki spoznavanja knjige narave

    8 juin 202624 minÀ suivre

    Povod za tokratno temo je bilo vabilo Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki na ogled kovanja v stari muzejski kovačnici pred dobrima dvema tednoma. Tam že kar nekaj let kovač iz Cerkelj na Gorenjskem …

    Notes de l’épisode

    Povod za tokratno temo je bilo vabilo Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki na ogled kovanja v stari muzejski kovačnici pred dobrima dvema tednoma. Tam že kar nekaj let kovač iz Cerkelj na Gorenjskem Janez Globočnik obiskovalcem demonstrira kovanje na nakovalu. Ob tem je nastal pogovor v katerem sva govorila o tem vedno redkejšem poklicu, in o tem, zakaj poklica kovač ni več v naboru državno priznanih poklicev pri nas. Z Globočnikom nisva govorila o kovačih kot enih od predhodnikov knjige narave, torej spoznavanja lastnosti snovi, rude, za preoblikovanje v človeku koristne predmete. Je pa ta del nadomestil uvod v pogovor. V uvodu sem na kratko povzel izvor kovaštva in starodavne začetke človekovega spoznavanja z lastnostmi snovi. To se je pri ljudstvih, ki so izumila zgodovino zrcalilo tudi v njihovih mitologijah. Stari Grki, oziroma Heleni, kot se sami imenujejo še danes v svojem jeziku - njihova dežela je bila nekoč Helada, danes pa je »Ελληνική Δημοκρατία oziroma Eliniki dimokratia – Republika Grčija« - Heleni so torej imeli Pantheon, skupek bogov, Olimpskih in starejših Titanskih bogov. Menda je bil najgrši in celo malce pohabljen, tako da je šepal, Hefajst, sin Zeusove žene Here, ki pa ga je po rojstvu zaradi iznakaženosti zavrgla in ga vrgla v morje. Po dnevih padanja (značilno pretiravanje) se je znašel nekje, kjer se je naučil taliti rude in kovati kovine. S tem znanjem se je tudi maščeval Heri tako, da je zanjo skoval zlati prestol, ki je sedečega priklenil. Cena za izpust Here, ki so jo moledujoči bogovi morali plačati Hefajstu, da jo izpustijo, je bila roka najlepše od lepih – Afrodite. Bog ognja, kovačev in obrtnikov Hefajst je z veščino razumevanja transformacije rude, torej snovi v bolj uporabno snov – kovino, pokazal vztrajnost tako kot jo je pokazal pri tem, da je zaradi nje dobil najlepšo žensko. Ki ga je sicer varala z bogom vojne Aresom, ampak se je tako kot materi, maščeval tudi Afroditi in njenemu ljubimcu. Ko sta bila v postelji pred vrhuncem je nanju vrgel mrežo, in na ogled golega ujetega para povabil vse bogove z Olimpa, ki so se ob tem menda celo zabavali. Ta zgodba pove veliko o naravi starogrških bogov, boginj in njihovih podobnikov in podobnic. Gre za personifikacije človekovih osebnostnih lastnosti in prikaze fenomenov narave – Pozejdon je bil npr. bog morja. No, kovaštvo je bila ena od prvih začetnih dejavnosti spoznavanja snovi. In tako nemara eden od začetnikov znanosti, ki se od vere razlikuje v preprostem dejstvu. V verski fenomen verjamemo brez dokaza o njegovem dejanskem obstoju, znanost pa z dogovorjenim pojmovnim aparatom in metodami potrebuje dokaz o obstoju neke lastnosti, procesa ali prehoda iz enega v drugo stanje, agregatno, bi rekli kemiki. FOTO: Kovač Janez Globočnik kuje podkev, ki jo je pravkar iz žerjavice s kleščami potegnil na nakovalo v Tehniškem muzeju Slovenije VIR: Program Ars, Goran Tenze

24. Merjenje srčnega tlaka z mikrofonom

    1 juin 202624 minÀ suivre

    Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci. Po vsem svetu obstaja potreba po izboljšanju napak merjenja …

    Notes de l’épisode

    Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.

    Po vsem svetu obstaja potreba po izboljšanju napak merjenja krvnega tlaka (KT) za pravilno diagnosticiranje hipertenzije. Bolezni srca in ožilja vsako leto povzročijo 17,9 milijona smrti in pomenijo znatno finančno obremenitev za zdravstvene sisteme. Trenutno merilno negotovost 3 mmHg bi bilo treba izboljšati. Tokratni gost prihaja s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani oziroma Laboratorija za metrologijo in kakovost. Asistent dr. Žan Tomazini je s sodelavci razmišljal o sfigmomanometrih in avtomatskih merilnikih srčnega tlaka, ki jih že v osnovi kalibrirajo le s senzorji, ki merijo statični tlak. Manšeta, ki jo ovijemo nad komolcem, pa dejansko meri tlak v njej sami in ne srčnega, ki je seveda dinamična kategorija. Od tod je prišla ideja za uporabo kondenzatorskega mikrofona, ki bi namesto klasičnih senzorjev tlaka v manšeti zaradi njegovih lastnosti pravzaprav merila dejansko dinamiko srčnega tlaka. Med drugim jih je k temu spodbudila odsotnost standarda za dinamično komponento tlaka. To se uporablja v algoritmih, s katerimi merilniki pridejo do vrednosti o sistoličnem/diastoličnem tlaku. V objavljeni študiji so predlagali novo metodo merjenja zračnega tlaka v cevi sfigmomanometra med merjenjem krvnega tlaka z uporabo kondenzatorskega mikrofona. Zasnovali, izdelali in preizkusili so sistem, ki uporablja metodo radiofrekvenčne (RF) modulacije za pretvorbo sprememb kapacitivnosti kondenzatorskega mikrofona v signale tlaka. Radiofrekvenčni mikrofon so preizkusili z nizkofrekvenčnim virom zvoka, simulatorjem krvnega tlaka in s piezoresistivnim senzorjem tlaka kot referenco. Izvedli so potrebne teste za oceno negotovosti sistema. Prototip RF mikrofona ima delovno frekvenčno območje od 0,5 Hz do 280 Hz v območju tlaka od 0 do 300 mmHg. Skupna razširjena negotovost (k = 2, p = 95,5 %) RF mikrofona je bila 4,32 mmHg. Predlagana metoda bi lahko vzpostavila sledljivost naprav za merjenje krvnega tlaka do akustičnih standardov, opisanih v standardu IEC 61094-2, in bi se lahko uporabila tudi pri oblikovanju dinamičnih standardov krvnega tlaka. V pogovoru pa več o tem, zakaj so za preizkušanje hipoteze o točnejšem merjenju srčnega tlaka prišli z uporabo radiofrekvenčne metode pri odzivu tega mikrofona na zvok srčnega utripa.
    FOTO: Shema predlaganega RF mikrofona za merjenje srčnega tlaka
    VIR: Žan Tomazini

25. Osrednji center jedrske tehnologije in tehnike pri nas deluje že 60 let

    25 mai 202625 minÀ suivre

    Blizu Ljubljane in malo pred Domžalami, točneje v Brinju, že od leta 1966 obratuje Reaktorski infrastrukturni center, ki je del Instituta ''Jožef Stefan'', največje javne raziskovalne ustanove pri nas …

    Notes de l’épisode

    Blizu Ljubljane in malo pred Domžalami, točneje v Brinju, že od leta 1966 obratuje Reaktorski infrastrukturni center, ki je del Instituta ''Jožef Stefan'', največje javne raziskovalne ustanove pri nas. Šestdeset let je minilo od začetka delovanja tamkajšnjega eksperimentalnega oziroma raziskovalnega jedrskega reaktorja TRIGA Mark II. Reaktor je takrat dobavila ameriška jedrska družba General Atomics, infrastrukturo centra pa so zgradila domača gradbena podjetja. Z njim in v njem so raziskovalne skupine inštituta, sorodnih raziskovalnih ustanov pri nas, od Univerze v Ljubljani pa do skupin iz tujine, uporabljale napravo za treniranje in šolanje uporabe reaktorjev in jedrske tehnologije nasploh, za raziskave z nevtroni in žarki gama, za izdelavo radioaktivnih izotopov. Predvsem pa je bil ta reaktor, sicer razmeroma šibke toplotne moči 250 kWatt, temelj za izgradnjo zmogljivosti in znanja za Slovenijo kot jedrsko državo. Danes zvečer bo tako predsednica republike na slovesnosti v Ljubljani inštitutu za izjemen prispevek k razvoju slovenske znanosti, jedrske varnosti, energetske neodvisnosti in mednarodne prepoznavnosti Republike Slovenije ob 60-letnici delovanja reaktorja TRIGA podelila državno odlikovanje, zlati red za zasluge. Predstavitev šestih desetletij delovanja tega reaktorja, osnovne in visoke šole za upravljanje in delovanje jedrske elektrarne v Krškem, so nam novinarjem predstavili sedanji ključni ljudje centra in reaktorja, ki jih bomo slišali v oddaji. Prvi bo na vrsti, od lani direktor IJS, prof. dr. Leon Cizelj, poznavalec jedrske tehnike in že dolgo povezan z delovanjem reaktorja, sledil mu bo vodja Reaktorskega infrastrukturnega centra dr. Anže Jazbec, predstavitev pa bo sklenil prof. dr. Luka Snoj, vodja reaktorja TRIGA, sicer pa tudi vodja Odseka za reaktorsko fiziko – F8 na inštitutu. FOTO: Modrina hladilne vode reaktorja po poskusnem zagonu in delovanju VIR: Program Ars, Goran Tenze

26. 25 let revije Studia Historica Slovenica iz Maribora

    18 mai 202624 minÀ suivre

    Tokrat smo oddajo namenili 25-letnici izhajanja znanstvene revije Studia Historica Slovenica, ki jo izdajata Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča in Znanstveno-raziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v …

    Notes de l’épisode

    Tokrat smo oddajo namenili 25-letnici izhajanja znanstvene revije Studia Historica Slovenica, ki jo izdajata Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča in Znanstveno-raziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Odgovorni urednik prof.dr. Darko Friš, sicer zgodovinar in trenutno dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je v pogovoru izpostavil, da se je revija v četrt stoletja uveljavila kot pomemben znanstveni forum za objavljanje izvirnih raziskav s področja zgodovine ter sorodnih humanističnih in družboslovnih ved. Revija ima izrazito interdisciplinarno usmeritev in objavlja raziskave s področij zgodovine, etnologije, umetnostne zgodovine, arheologije, geografije in jezikoslovja ter strokovne ocene in poročila o znanstvenih publikacijah in dogodkih. Posebno pozornost pa seveda namenja tudi z lokalno in regionalno zgodovino povezanim temam, in tako pomembno prispeva k razumevanju zgodovinskega razvoja Maribora in širše regije. FOTO: Grafični moto revije Studia Historica Slovenica VIR: arhiv revije SHS

27. Kaj vemo o neznanem znancu, polhu?

    11 mai 202624 minÀ suivre

    Ko je "oče biološke taksonomije" švedski botanik Carl Linné (23. maj 1707– 10. januar 1778) sredi 18. stoletja iskal informacije o gozdni živalici, ki jo je za preživetje lovilo pol Evrope, je podatke o polhu …

    Notes de l’épisode

    Ko je "oče biološke taksonomije" švedski botanik Carl Linné (23. maj 1707– 10. januar 1778) sredi 18. stoletja iskal informacije o gozdni živalici, ki jo je za preživetje lovilo pol Evrope, je podatke o polhu (tax: glis glis) dobil prek takrat v Idriji na Kranjskem živečega Tirolca z imenom Giovanni Antonio Scopoli. Ta ga je opozoril na Valvasorjev opis polha v delu »Slava vojvodine Kranjske« (1689, Nűrnberg). V okviru EU ga lahko lovimo v jesenskih mesecih oktober in november le še v Sloveniji. Vprašanje pa je, koliko poznamo "znanega neznanca" - polha, ki spada v najstarejšo vrsto glodalcev na planetu. Že desetletja ga poleg drugih glodalcev na prostem preučuje muzejski svetnik v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, prof. dr.Boris Kryštufek. Pred leti smo se z njim med drugim pogovarjali tudi o tem, zakaj evropski načrt zaščite naravnih okolij Natura 2000 te živali ne ščiti oziroma jo prepušča odločitvam posameznih držav. FOTO: Navadni polh (glis glis) VIR: https://zelenilovec.com/wp-content/uploads/2022/11/Navadni-polh-Zeleni-Lovec.jpg

28. Tudi seizmologi lahko merijo posledice podnebnih sprememb

    4 mai 202624 minÀ suivre

    Seizmologija je veda o potresih, ki je skozi desetletja izredno izpopolnila občutljive instrumente za merjenje. Ne more jih napovedati vnaprej, zaradi mednarodno povezanih omrežij potresnih opazovalnic pa …

    Notes de l’épisode

    Seizmologija je veda o potresih, ki je skozi desetletja izredno izpopolnila občutljive instrumente za merjenje. Ne more jih napovedati vnaprej, zaradi mednarodno povezanih omrežij potresnih opazovalnic pa odkriva najobčutljivejše tresljaje planeta, tudi plazove in ob obale butajoče valove. Ob primeru nenavadnega večdnevnega enofrekvenčnega seizmičnega signala septembra 2023, ki je prihajal z Grenlandije, so tudi na Uradu za seizmologijo ARSO odkrili, da je bil signal posledica velikega, v ozek fjord padajočega plazu. Povzročil je cunami z 200-metrskimi valovi – v ozkem fjordu je ostal – in vseeno povzročil nihanje, ki ga je zaznavalo veliko merilnih naprav severne poloble. Zaradi dolgoletnega segrevanja se je tam stalil permafrost, in mešanica ledu in kamenja je zgrmela kilometer navzdol. Vodja sektorja za potresna opazovanja z Urada za seizmologijo ARSO mag. Izidor Tasič je poleg fenomena tega seizmičnega signala z Grenlandije pojasnjeval tudi, kako je postavljena mreža seizmoloških instrumentov za razumevanje naravnih pojavov v notranjosti Zemlje, hkrati postala sistem globalnega nadzora fizikalnih dogajanj, posledic klimatskih sprememb. FOTO: Skica slovenskih potresnih opazovalnic z občutljivimi instrumenti meri bližnje in zelo oddaljene tresljaje VIR: ARSO, arhiv

29. Erozija varne starosti v neoliberalnih časih

    27 avril 202625 minÀ suivre

    Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo …

    Notes de l’épisode

    Argument »treba bo delati do poznih let« je eden od pogostih stavkov, s katerimi globalistične elite in njihovi lokalni lakaji utemeljujejo podaljševanje delovne dobe pred pokojem, ki naj bi bil celo privilegij. Sociolog doc. dr. Otto Gerdina (UL FDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij) pa s povzemanjem študije Neoliberalizacija starosti (založba cf*, 2025) profesorja Johna Macnicola z Ekonomske fakultete Univerze v Londonu (London School of Economics and Political Science – University of London) tudi sprašuje, »kje pa bodo delovna mesta za 70-letnike«? Avtor že več let preučuje fenomene pokojninskih sistemov, staranja, ideologije neoliberalizma v sodobnem svetu in trdi, da je temeljni (zakriti) namen zviševanja delovne dobe ustvarjanje rezervne delovne armade, ki ji tako lažje vsiliš nižje plačilo. Koristi pa pravzaprav le skromnemu delu starostne populacije, vsekakor pa ne zgaranim fizičnim delavcem. Poučno in koristno za tiste, ki niso vedeli, koga so volili na zadnjih volitvah! Založba je zapisala, da je referenčno delo Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti posvečeno vplivom neoliberalizma na socialno državo in na politike ob staranju prebivalstva: prepričljivo opisuje, kako krepitev hegemonije neoliberalnih razprav ogroža starost kot z instrumenti države blaginje zavarovano obdobje človekovega življenja. FOTO: Ali starim rokam na starost preti le drobiž? VIR: Program Ars

30. Razstava Pot ob žici v MAO tudi preizkus razumevanja preteklosti

    20 avril 202626 minÀ suivre

    V okviru letošnjega spominskega projekta ob 20-letnici smrti vsestranskega arhitekta (*Žiri 1913 - + Ljubljana 2006) »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« so v Muzeju arhitekture in …

    Notes de l’épisode

    V okviru letošnjega spominskega projekta ob 20-letnici smrti vsestranskega arhitekta (*Žiri 1913 - + Ljubljana 2006) »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« so v Muzeju arhitekture in oblikovanja na Fužinskem gradu v Ljubljani nedavno odprli razstavo »Pot ob žici«. Gre za prikaz prve faze nastanka poti po trasi bodeče žice, ki jo je italijanski okupator v dolžini dobrih 32 km februarja l.1942 postavil kot obroč okoli upornega mesta, in ga spremenil v edino med vojno z žico obdano glavno mesto kakšne evropske države. Po prvem partizanskem spominskem pohodu ob žici l. 1957, po odstranitvi železja in večine betonskih bunkerjev se je izkazalo, da je pot neurejena. Počasi se je začela izgubljati prepoznavnost poteka okupatorske žice, ki je mesto za dobrih 1100 dni spremenila v koncentracijsko taborišče brez tedanje primere. Razstava z izvirnimi risbami Vlasta Kopača pokaže, kje in kako je arhitekt trasiral pot ob žici, ob bunkerje projektiral 102 bela osmerokotna kamna z vrisano žico golobje modre barve (financirali so jih takratni ljubljanski delovni kolektivi) in 6 spomenikov na mestih okupatorskih točk prehoda iz mesta. Skozi 70-ta in 80-ta je poleg spominskega mesto dobilo tudi mestni rekreacijski obroč, ki ga prebivalci ne uporabljajo le pri pohodu po poti žice na dan osvoboditve Ljubljane 9. maja. O procesu nastajanja največjega javnega spomenika v glavnem mestu, predvsem pa o njegovem dediščinskem pomenu govorita kustosinji, avtorica razstave dr.Martina Malešič iz gostiteljskega muzeja in Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik, s Plečnikovo hišo (MGML) pobudnika arhitektu Vlastu Kopaču posvečenega leta. FOTO: Večinski izrez podrobne Kopačeve skice poteka žičnega obroča z bunkerji in referenčna mesta uporniških žrtev in dejavnosti med okupacijo VIR: osebni arhiv Mojce Kopač (1946–2023)

Voici les 40 derniers épisodes sur 100. Les épisodes plus anciens se trouvent dans le flux du podcast.