Radiovedni
- Épisodes
- 100
- Parution
- hebdomadaire
- Dernier épisode
- 6 Nov 2026
À propos du podcast
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na [email protected]
Épisodes 100
Zakaj na obrazu ne dobimo kurje polti?
Ste se v zadnjem tednu kaj naježili? Če ne zaradi nizkih temperatur, pa morda ob kakšni grozljivki, ki ste si jo ogledali na noč čarovnic. Mateja in njena šestletna hčerka Ajda občutek, ko te "oblije kurja …
Notes de l’épisode
Ste se v zadnjem tednu kaj naježili? Če ne zaradi nizkih temperatur, pa morda ob kakšni grozljivki, ki ste si jo ogledali na noč čarovnic. Mateja in njena šestletna hčerka Ajda občutek, ko te "oblije kurja polt", še predobro poznata. Opažata pa, da je izjema naš obraz. Zakaj se nam na obrazu ne pojavlja kurja polt oziroma ali to sploh drži, preverjajo tokratni Radiovedni.Odgovor je priskrbel dr. Sergej Pirkmajer z Inštituta za patološko Fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Kako v očeh nastanejo zaspančki?
Radiovedni smo se po odgovor odpravili na Očesno kliniko v Ljubljani, kjer nas je pričakala pediatrična oftalmologinja dr. Manca Tekavčič Pompe. Zanimalo nas je še, ali nastajajo tudi čez dan in ali imajo morda …
Notes de l’épisode
Radiovedni smo se po odgovor odpravili na Očesno kliniko v Ljubljani, kjer nas je pričakala pediatrična oftalmologinja dr. Manca Tekavčič Pompe. Zanimalo nas je še, ali nastajajo tudi čez dan in ali imajo morda celo kakšno koristno vlogo pri zaščiti naših oči.Ostala vprašanja, povezana z očmi:
- Zakaj imamo različne barve oči?
- Zakaj sta zenici v temi večji kot na svetlobi?
- Ali so novorojenčki ob rojstvu res barvno slepi?
- Zakaj sove ponoči dobro vidijo, mi pa ne?
- Zakaj imamo na fotografijah rdeče oči?
- Kako da imam jaz modre oči, če imata starša rjave?
- Iz česa je sestavljena solza?
- Kakšen je svet v resnici: črno-bel ali barven?
Zakaj rezano cvetje v vazi ne oveni takoj?
Je tudi vas že kdaj presenetilo, kako dolgo je kakšen šopek rezanega cvetja krasil vaš dom? Spet drugič pa vas je verjetno razačaralo to, da so rože v vazi ovenele že po dnevu ali dveh. Zakaj šopek v vazi …
Notes de l’épisode
Je tudi vas že kdaj presenetilo, kako dolgo je kakšen šopek rezanega cvetja krasil vaš dom? Spet drugič pa vas je verjetno razačaralo to, da so rože v vazi ovenele že po dnevu ali dveh. Zakaj šopek v vazi oveni, ampak ne takoj ter kako mu lahko podaljšamo življenjsko dobo, pa razkrijejo tokratni Radiovedni.Pomaga jim dr. Jure Mravlje s Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
So listi na drevesih res nepremočljivi?
Zakaj dežne kapljice z nekaterih listov kar zdrsnejo in zakaj se jeseni listi obarvajo v čudovite rumene, oranžne in rdeče odtenke? Tokrat bodo v Radiovednih zašumeli odpadli drevesni listi pod našimi nogami …
Notes de l’épisode
Zakaj dežne kapljice z nekaterih listov kar zdrsnejo in zakaj se jeseni listi obarvajo v čudovite rumene, oranžne in rdeče odtenke? Tokrat bodo v Radiovednih zašumeli odpadli drevesni listi pod našimi nogami, pri čemer se bomo prepričali, da so ti veliko več kot le raznobarvno odevalo dreves. So pravi mojstri preživetja in pomemben del naravnega kroga življenja. Na vprašanje poslušalcev Kajetana in Uroša bo odgovoril profesor Dominik Vodnik z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Foto: Kajetan in UrošKako nastane apno?
V tokratni epizodi ne iščemo le odgovora, kako nastane apno, ampak se preizkusimo tudi v mešanju apnene malte.Na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo nas gosti dr. Petra Štukovnik s Katedre za …
Notes de l’épisode
V tokratni epizodi ne iščemo le odgovora, kako nastane apno, ampak se preizkusimo tudi v mešanju apnene malte.Na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo nas gosti dr. Petra Štukovnik s Katedre za preizkušanje materialov in konstrukcij.
Zakaj je čili pekoč?
Nekateri pekočo hrano obožujejo, drugi se ji raje izognejo. Toda zakaj čili v ustih sploh sproži pekoč občutek?Enajstletnega Marka zanima, kaj se ob stiku s kapsaicinom dogaja v našem telesu, mi pa preverjamo …
Notes de l’épisode
Nekateri pekočo hrano obožujejo, drugi se ji raje izognejo. Toda zakaj čili v ustih sploh sproži pekoč občutek?Enajstletnega Marka zanima, kaj se ob stiku s kapsaicinom dogaja v našem telesu, mi pa preverjamo še, kje v čiliju je te snovi največ in kateri čili je najbolj pekoč na svetu. Odgovarja prof. dr. Aleš Obreza s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Te zanima še, zakaj je pekoč tudi poper? Oddaji lahko prisluhneš tukaj.
Ali miši in podgane res lahko napovedo prihajajoči potres?
Najbrž ste že kdaj v kakšnem filmu ali pa mediju zasledili zanimivo opažanje, da so bile pred potresom živali nemirne, nekateri opisujejo, kako podgane in miši tečejo ven iz poslopij in podzemnih kanalov. Toda …
Notes de l’épisode
Najbrž ste že kdaj v kakšnem filmu ali pa mediju zasledili zanimivo opažanje, da so bile pred potresom živali nemirne, nekateri opisujejo, kako podgane in miši tečejo ven iz poslopij in podzemnih kanalov. Toda je res kaj na tem njihovem – v narekovajih – šestem čutu. Ali res lahko napovedo, da prihaja potres?Gost: dr. Gregor Rajh, vodja Sektorja za seizmologijo na Agenciji RS za okolje.
Vprašanje sta nam poslala Rok in Klement, sodelovali sta tudi Katja in Lorna.
RaZOOvedni 3/3: Zakaj lahko že ena sama rozina spravi kužka na urgenco?
Podobno kot preteklo soboto bomo tudi danes RaZOOvedni in vam zavrtimo še drugi del nedavnega Radiovednega druženja v ljubljanskem živalskem vrtu. Tamkajšnji veterinar Peter Omejc bo tokrat odgovarjal na …
Notes de l’épisode
Podobno kot preteklo soboto bomo tudi danes RaZOOvedni in vam zavrtimo še drugi del nedavnega Radiovednega druženja v ljubljanskem živalskem vrtu. Tamkajšnji veterinar Peter Omejc bo tokrat odgovarjal na vprašanja o prehrani hišnih ljubljenčkov in njihovem najbolj rosnem obdobju.Celotno Radiovedno druženje v ljubljanskem živalskem vrtu slišite tu.
Gost: Peter Omejc, veterinar v ljubljanskem živalskem vrtu
Novinarke: Ajda Kus, Vida Lestan in Maja Ratej
Tonska mojstra: Maks Pust in Liam SamsaPoslušajte še:
RaZOOvedni 2/3: Zakaj imajo zebre proge in drugi junaki savane
Radiovedni tokrat raziskujejo svetove, kjer črtaste proge niso modni dodatek, krila pa še ne pomenijo, da znaš leteti. Tik pred začetkom šolskega leta so namreč v ljubljanskem živalskem vrtu pred zelo zvedavo …
Notes de l’épisode
Radiovedni tokrat raziskujejo svetove, kjer črtaste proge niso modni dodatek, krila pa še ne pomenijo, da znaš leteti. Tik pred začetkom šolskega leta so namreč v ljubljanskem živalskem vrtu pred zelo zvedavo publiko v živo tamkajšnjega veterinarja Petra Omejca dobesedno zasuli z vprašanji. Tokrat boste slišali prvi izbor posnetkov s tega druženja, z njimi pa bomo odpotovali naravnost v afriško savano: zakaj imajo zebre proge, zakaj noji ne letijo, čeprav imajo krila, in kako žirafa sploh spravi vodo do svojih ust?Gost: Peter Omejc, veterinar v ljubljanskem živalskem vrtu
Novinarke: Ajda Kus, Vida Lestan, Maja Ratej
Tonska mojstra: Maks Pust in Liam SamsaPosnetek celotnega dogodka lahko najdete tukaj.
Poslušajte še:
Ali proti rošenju potapljaške maske resnično pomaga, če vanjo pljunemo slino?
Potapljači že dolgo poznajo preprost trik proti rošenju maske. Preden si jo nadenejo, vanjo pljunejo. Toda ali slina res pomaga in kaj se ob tem dogaja na površini stekla? Na vprašanje 11-letnega Marka …
Notes de l’épisode
Potapljači že dolgo poznajo preprost trik proti rošenju maske. Preden si jo nadenejo, vanjo pljunejo. Toda ali slina res pomaga in kaj se ob tem dogaja na površini stekla? Na vprašanje 11-letnega Marka odgovarja dr. Matija Tomšič, profesor fizikalne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.RaZOOvedni 1/3: Ali živali slišijo, ko se rastline pritožujejo, da so žejne?
V nedeljo se Radiovedni podajajo v ljubljanski živalski vrt, kjer boste lahko skupaj z njimi iskali odgovore vse mogoče, povezano z živalmi. Še prej pa so se na studijski generalki v živo ogrevali v soboto …
Notes de l’épisode
V nedeljo se Radiovedni podajajo v ljubljanski živalski vrt, kjer boste lahko skupaj z njimi iskali odgovore vse mogoče, povezano z živalmi. Še prej pa so se na studijski generalki v živo ogrevali v soboto zjutraj. Naš gost veterinar v živalskem vrtu Peter Omejc je odgovoril na vprašanjI, ali živali res 'slišijo', ko se rastline pritožujejo, da so žejne, in ali je okoli nas res vse manj ptic in s tem ptičjega petja.Vprašanji so nam poslale Jasmina, Poljanka in Silva.
Gost: Peter Omejc, veterinar v ZOO Ljubljana
Poslušajte še:
Zakaj je sadje tako različnih barv?
Poletje je čas barvitega sadja, zato v tokratnih Radiovednih preverjamo, kako se sadje “odloči” katere barve bo.Odgovor nam je priskrbel Jure Mravlje z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. POZOR, POZOR …
Notes de l’épisode
Poletje je čas barvitega sadja, zato v tokratnih Radiovednih preverjamo, kako se sadje “odloči” katere barve bo.Odgovor nam je priskrbel Jure Mravlje z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
POZOR, POZOR: Vabilo na novo druženje z ekipo Radiovednih
Prihajajočo nedeljo, 30. avgusta, se dobimo v ljubljanskem živalskem vrtu. Ob 10. uri bomo na posebnem druženju modrovali o živalih in tamkajšnjim strokovnjakom zastavljali nenavadna, zabavna in radovedna vprašanja o živalih – od tega, ali živali sanjajo in ali so psi žgečkljivi, do tega, kako so živali postale naši hišni ljubljenčki. Čaka vas ura presenetljivih odgovorov, živalskega bontona in predvsem veliko radovednosti. Pridite in vprašajte tudi vi! Dobimo se v nedeljo, 30. avgusta, ob 10h pri zgornjih igralih v ljubljanskem živalskem vrtu nad zebrami in žirafami.
Poglavja:
- 00:00:43 Jure Mravlje o evolucijskem nastanku barv in pigmentih
- 00:01:31 Tri glavne skupine pigmentov: klorofili, karotenoidi in antociani
- 00:02:29 Spreminjanje barve sadja med dozorevanjem (primer češenj in grozdja)
- 00:03:13 Zakaj je zelenjava večinoma zelena, sadje pa barvito (koevolucija in privabljanje živali)
- 00:04:10 Vpliv umetne selekcije in križanja na barvo sadja skozi tisočletja
- 00:04:29 Dodatne vloge pigmentov: zaščita pred soncem, antioksidanti in obramba
- 00:04:59 Najljubši poletni sadeži sogovornika
- 00:05:25 Vabilo na dogodek v živo z ekipo Radio Vednih v ljubljanskem živalskem vrtu
Chapitres
Chargement des chapitres…
Zakaj se nam, ko z višine gledamo v globino, tresejo noge?
Od višine se zvrti poje Vlado Kreslin. Zakaj pa se nam ob tem tresejo noge, preverjajo tokratni Radiovedni.
Zakaj je poleti topleje, pozimi pa hladneje, če pa nas Sonce ves čas enako greje?
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Tokrat smo obiskali izkušenega meteorologa Agencije Republike Slovenije za okolje Braneta Gregorčiča.
Zakaj flamingi oz. plamenci stojijo na eni nogi?
Poleti so plamenci skoraj povsod. Kot motivi na napihljivih blazinah, kopalkah, brisačah in drugih počitniških pripomočkih. Pravi plamenci pa medtem stojijo v plitvih lagunah, pogosto kar na eni nogi. Zakaj jim …
Notes de l’épisode
Poleti so plamenci skoraj povsod. Kot motivi na napihljivih blazinah, kopalkah, brisačah in drugih počitniških pripomočkih. Pravi plamenci pa medtem stojijo v plitvih lagunah, pogosto kar na eni nogi. Zakaj jim takšen položaj ne predstavlja nobene težave, kaj imajo pri tem opraviti hladna voda in varčevanje z energijo ter od kod sploh izvira njihova značilna rožnata barva?Odgovore poiščemo skupaj z biologom Davorinom Tometom z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Kako lahko največjo žival na Zemlji nasitijo skoraj nevidne živali?
Največje živali na Zemlji se ne prehranjujejo z največjim plenom. Prav nasprotno. Večino prehrane največjih kitov predstavljajo drobni rakci, veliki le nekaj centimetrov. Kako je to mogoče?V tokratnih …
Notes de l’épisode
Največje živali na Zemlji se ne prehranjujejo z največjim plenom. Prav nasprotno. Večino prehrane največjih kitov predstavljajo drobni rakci, veliki le nekaj centimetrov. Kako je to mogoče?V tokratnih Radiovednih odgovarja dr. Manja Rogelja, strokovna vodja Akvarija Piran.
Zakaj mlajši bratje in sestre ponavljajo za starejšimi?
Na prvi pogled preprosto vprašanje, ki ga bomo zapletli in razpletli v družbi dr. Kaje Hacin Beyazoglu, docentke za razvojno psihologijo z ljubljanske Filozofske fakultete.
Zakaj pri morskih konjičkih mladičke nosijo samci?
Morski konjički so ene najbolj nenavadnih rib na svetu. Plavajo pokončno, imajo oprijemalni rep, vsako oko lahko premikajo posebej, njihova največja posebnost pa je razmnoževanje. Zakaj mladiče nosijo samci in …
Notes de l’épisode
Morski konjički so ene najbolj nenavadnih rib na svetu. Plavajo pokončno, imajo oprijemalni rep, vsako oko lahko premikajo posebej, njihova največja posebnost pa je razmnoževanje. Zakaj mladiče nosijo samci in ne samice? Odgovor se skriva v evoluciji, ki je morske konjičke opremila z eno najbolj nenavadnih oblik starševstva v živalskem svetu.Radiovedni smo obiskali Akvarij Piran, tam pa je za nas odgovor pripravila strokovna vodja dr. Manja Rogelja.
Zakaj so morja slana, jezera pa ne?
V prvi počitniški epizodi bomo pred visokimi temperaturami pobegnili k vodi. Natančneje k morju, rekam in jezerom. Zanimalo nas bo namreč, zakaj so morja slana, jezera pa ne. Oziroma, ali to sploh drži ...
Zakaj je slovenščina eden redkih jezikov, ki imajo dvojino?
Ob koncu šolskega leta bodo tudi Radiovedni še zadnjič sedli v šolske klopi, k uri slovenščine. Roka namreč zanima, zakaj je naš jezik eden od redkih, ki imajo dvojino.Še več o dvojini pa izveš tu.
Zakaj lahko sove glavo obrnejo za skoraj cel krog?
Če bi ljudje poskusili glavo obrniti za skoraj cel krog, bi hitro ugotovili, da kaj takega ni mogoče. Sove pa to počnejo brez posebnega napora. Kako jim uspe?V tokratnih Radiovednih smo odgovor poiskali pri …
Notes de l’épisode
Če bi ljudje poskusili glavo obrniti za skoraj cel krog, bi hitro ugotovili, da kaj takega ni mogoče. Sove pa to počnejo brez posebnega napora. Kako jim uspe?V tokratnih Radiovednih smo odgovor poiskali pri biologu Davorinu Tometu z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Zakaj sove ponoči dobro vidijo, mi pa ne?
Sove so nočne plenilke in tako v temi res vidijo 50-krat ali pa celo 100-krat bolje kot ljudje. Zakaj in ali ima pri tem kaj opraviti tudi velikost njihovih oči? Strokovno pomoč nam je tokrat ponudila izr …
Notes de l’épisode
Sove so nočne plenilke in tako v temi res vidijo 50-krat ali pa celo 100-krat bolje kot ljudje. Zakaj in ali ima pri tem kaj opraviti tudi velikost njihovih oči? Strokovno pomoč nam je tokrat ponudila izr. prof. dr. Nataša Vidović Valentinčič z Očesne klinike v Ljubljani.Zakaj si muha drgne sprednji nožici eno ob drugo?
Pomlad poleg toplega vremena in sončnih dni prinese tudi nekatere nevšečnosti. Recimo leteče, brneče nadloge, ki rade sedejo na pohištvo in si manejo sprednje nožice, kot bi si zadovoljno mele roke. Zakaj …
Notes de l’épisode
Pomlad poleg toplega vremena in sončnih dni prinese tudi nekatere nevšečnosti. Recimo leteče, brneče nadloge, ki rade sedejo na pohištvo in si manejo sprednje nožice, kot bi si zadovoljno mele roke. Zakaj, razložimo v tokratni epizodi.Odgovor je priskrbel entomolog dr. Rudi Verovnik z Oddelka za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete.
Ali je vroča voda iz pipe res škodljiva za naše zdravje?
Odgovor tokrat iščemo na ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo pri dr. Andreji Žgajnar Gotvajn.
Kako letalo leti, če pa tehta več 100 ton?
Najtežja letala na svetu tehtajo tudi več sto ton, najtežja več kot 430 povprečnih avtomobilov skupaj. Zakaj jih potem sila gravitacije ne premaga, da bi strmoglavila proti zemlji?Na terenu sta se nam …
Notes de l’épisode
Najtežja letala na svetu tehtajo tudi več sto ton, najtežja več kot 430 povprečnih avtomobilov skupaj. Zakaj jih potem sila gravitacije ne premaga, da bi strmoglavila proti zemlji?Na terenu sta se nam pridružila 9-letni Maj in 12-letni Jakob, velika navdušenca nad letali. Preizkusila sta tudi simulator letenja, ki ga lahko na Fakulteti za strojništvo v poletnih mesecih testiraš tudi ti.
Poletna šola strojništva
Poletni raziskovalni tabor za dijakeSogovornik: dr. Igor Petrović
Ali je tudi živalim kdaj dolgčas in ali so preračunljive?
Majske sobote so kot nalašč za obisk živalskega vrta. Mi smo tokrat v ljubljanskem preverili, ali je tudi živalim kdaj dolgčas in ali so preračunljive.Nekaj odgovorov smo našli pri slonici Gangi, preostale pa …
Notes de l’épisode
Majske sobote so kot nalašč za obisk živalskega vrta. Mi smo tokrat v ljubljanskem preverili, ali je tudi živalim kdaj dolgčas in ali so preračunljive.Nekaj odgovorov smo našli pri slonici Gangi, preostale pa nam je priskrbela biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec.
Kakšen bi bil svet brez denarja?
Drugačen - bi bil preprost odgovor. Kako drugačen, pa nam razloži ekonomist dr. Aljoša Valentinčič.
Ali kokoši za veliko noč znesejo več jajc?
Velika noč je že mimo, spomini nanjo pa še ostajajo. Ob misli na dekoracije, praznično razpoloženje in druženje z najbližjimi se hitro ustavimo tudi pri hrani. Vsem znane stalnice velikonočne pojedine so šunka …
Notes de l’épisode
Velika noč je že mimo, spomini nanjo pa še ostajajo. Ob misli na dekoracije, praznično razpoloženje in druženje z najbližjimi se hitro ustavimo tudi pri hrani. Vsem znane stalnice velikonočne pojedine so šunka, hren in seveda jajca. Prav poraba teh se v prazničnem času še posebej poveča, kar je radiovedneža Sama spodbudilo k vprašanju, kako kokošim uspe znesti toliko jajc prav pred veliko nočjo. Sogovornik: dr. Dušan Terčič, Biotehniška fakulteta v LjubljaniKako nastanejo različni vetrovi?
V tokratnih Radiovednih smo prevetrili prepišni problem, ki nam ga je postavil poslušalec Staš. Z enim najizkušenejših meteorologov pri nas Brankom Gregorčičem bomo raziskovali, kako nastane veter, kaj počne …
Notes de l’épisode
V tokratnih Radiovednih smo prevetrili prepišni problem, ki nam ga je postavil poslušalec Staš. Z enim najizkušenejših meteorologov pri nas Brankom Gregorčičem bomo raziskovali, kako nastane veter, kaj počne veter, ko ne piha, zakaj imajo nekateri vetrovi imena, katere vetrove imamo rajši kot druge ter kakšna bi bila Zemlja brez vetra.Zakaj so lahko bele mačke tudi gluhe?
Mačke ljudje častimo že vsaj od starega Egipta dalje. Vse od takrat so zveste in ene najpogostejših spremljevalk v človeških domovih, pa naj bodo črne, tigraste, divje, umirjene ali gluhe. Da, tudi gluhost …
Notes de l’épisode
Mačke ljudje častimo že vsaj od starega Egipta dalje. Vse od takrat so zveste in ene najpogostejših spremljevalk v človeških domovih, pa naj bodo črne, tigraste, divje, umirjene ali gluhe. Da, tudi gluhost, predvsem pri belih mačkah, ni redkost. Več kot 60% belih mačk z modrimi očmi je gluhih. Zakaj je temu tako in kako so gluhe mačke pripomogle k zdravljenju gluhosti pri človeku, sprašuje poslušalec Lan, odgovarja pa mu profesor Gregor Belušič z ljubljanske Biotehniške fakultete.Sogovornik: dr. Gregor Belušič, Katedra za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani
***
V oddaji informacija o barvi mačk ni bila povsem natančna: Barva želvovinastih mačk je povezana z geni na X kromosomu, zato se ta tipičen vzorec res najpogosteje pojavlja pri samicah (XX), kjer zaradi naključne inaktivacije enega od X kromosomov res lahko nastane značilen mozaik barv. Kljub temu pa obstajajo tudi redki primeri samcev z želvovinasto barvo. Ti imajo najpogosteje kromosomsko sestavo XXY, kar pomeni, da imajo dva X kromosoma in en Y kromosom. Zaradi tega lahko razvijejo podoben barvni vzorec, čeprav so fenotipsko samci. Takšni primeri so sicer izjemno redki in so pogosto povezani z neplodnostjo.
Voici les 40 derniers épisodes sur 100. Les épisodes plus anciens se trouvent dans le flux du podcast.
Podcasts similaires
Plus de podcasts : Enfants et parents
C’est votre podcast ?
Confirmez-le avec une entrée dans votre flux : vous recevez ici un code, vous l’ajoutez comme podcast:txt dans le canal de votre flux, et nous le vérifions. Votre podcast apparaît ensuite comme « vérifié » sur SoundNode.