Za dober krompir potrebujemo več kot srečo

Krompir je danes takoj za rižem, pšenico in koruzo 4. najpomembnejša poljščina za prehrano ljudi na svetu. Pridelujejo ga v več kot 150 državah, na leto pa ga po podatkih Združenih narodov po svetu zraste približno 370 milijonov ton.

V Evropo je iz Južne Amerike prispel v 16. stoletju, pri nas pa se je v prehrani širše uveljavil šele v 19. stoletju. Zakaj so bili ljudje do njega sprva nezaupljivi in kako je postal tako zelo "naš''?

V tokratni Frekvenci X pa se ne ustavimo le pri zgodovinski poti te poljščine. Govorimo tudi o tem, kako se krompir danes brani pred boleznimi in škodljivci ter kako nastajajo nove slovenske sorte, ki bi bile odpornejše proti boleznim in suši. Torej: od A do Ž o krompirju.

Sogovorniki:

• Barbara Sosič, kustosinja za področje kmetijstva v Slovenskem etnografskem muzeju,
• dr. Kristina Gruden, raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo,
• dr. Peter Dolničar, strokovnjak za krompir in žlahtnitelj slovenskih sort na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

Dele oddaje je interpretirala Maja Moll.