Pod oddaljenimi sonci

Doslej so ob bližnjih in daljnih zvezdah naše galaksije odkrili že več kot 6000 eksoplanetov, a za zdaj brez sreče, da bi bil med njimi tudi kakšen Zemljin dvojček. Toda astronomi danes ne odkrivajo le novih svetov, temveč po zaslugi neverjetno natančnih orodij odstirajo tudi njihove atmosfere, oblake, vreme in kemično sestavo, vse z namenom, da bi se kaj novega naučili tudi o našem edinstvenem planetu. V tokratni Frekvenci X s teleskopi in knjigo v roki raziskujemo oddaljene ekstremne svetove in misije, ki nam jih približujejo.

Gostje:

dr. Christianne Helling, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcu
dr. Peter Woitke, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcu
Darko Kolar, Univerza v Novi Gorici
Igor Harb, prevajalec, pisatelj in poznavalec znanstvenofantastične literature

V Xpertizi (na 35 min 22 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, gostuje dr. Svit Komel s Pravne fakultete v Ljubljani, ki je za svoje doktorsko delo s področja habsburške agrarne reforme in boja kmetov za zemljo kot prvi slovenski raziskovalec prejel prestižno nagrado Bader Avstrijske akademije znanosti, ki izpostavlja najboljša dela mladih raziskovalcev na področju zgodovine znanosti in tehnologije.

Brala sta Lidija Hartman in Igor Velše.

Vir fotografije: Nasa

Poglavja:

• 00:00:01 Uvod
• 00:02:40 Od odkrivanja planetov k njihovemu karakteriziranju
• 00:05:13 Kako lahko astrofiziki sploh odkrivajo eksoplanete?
• 00:08:48 O vrstah eksoplanetov, njihovih atmosferah in zvezdah
• 00:13:58 Kako določijo atmosfero eksoplanetov?
• 00:19:17 So že našli Zemljinega dvojčka?
• 00:23:12 O oddaljenih svetovih v znanstvenofantastični literaturi z Igorjem Harbom
• 00:31:52 In če odkrijejo Zemlji podoben planet?
• 00:35:22 Xpertiza: Svit Komel