Proti etru
- Folgen
- 100
- Erscheint
- wöchentlich
- Letzte Folge
- 5. Nov. 2026
Über den Podcast
Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.
Folgen 100
Mladi arhitekti na bienalu: Bor Kračun - Pižmoht, Miha Kramberger in Živa Miklavčič
Trije absolventi Fakultete za arhitekturo: Bor Kračun - Pižmoht, Miha Kramberger in Živa Miklavčič. bodo prihodnje zasnovali slovenski paviljon na 20. Beneškem arhitekturnem bienalu zasnovali arhitekti nove …
Shownotes
Trije absolventi Fakultete za arhitekturo: Bor Kračun - Pižmoht, Miha Kramberger in Živa Miklavčič. bodo prihodnje zasnovali slovenski paviljon na 20. Beneškem arhitekturnem bienalu zasnovali arhitekti nove generacije. Njihov projekt se osredotoča na kritično analizo vernakularnih tipologij slovenskega podeželja in vzpostavlja dialog z osrednjo temo bienala, naslovljeno Delati arhitekturo – za možnost sobivanja v soočanju z resnično stvarnostjo. V oddaji Proti etru trojica razmišlja o vprašanju sobivanja in stanovanjskem problemu.Maša Pelko na oder postavila Cankarjevo igro Romantične duše
Maša Pelko je gledališka režiserka, literarna teoretičarka in filozofinja. Na oder MGL-ja je postavila Cankarjevo najuspešnejšo gro Romantične duše. To politično satiro, ki postane tragedija romantičnih duš je …
Shownotes
Maša Pelko je gledališka režiserka, literarna teoretičarka in filozofinja. Na oder MGL-ja je postavila Cankarjevo najuspešnejšo gro Romantične duše. To politično satiro, ki postane tragedija romantičnih duš je Cankar napisal na Vrhniki, ko se je vrnil s prvega semestra študija na Dunaju. Kritika je igro zavrnila in tudi avtor sam ni bil najbolj zadovoljen z njo. Prvo uprizoritev je zato doživela šele po Cankarjevi smrti leta 1922. Maša Pelko se je s Cankarjem prvič spopadla v tretjem letniku študija na Akademiji, tokratno vznemirjenje pa je bilo popolnoma drugačno, pravi!Andrej Goričar: Glasba, ki jo komponiram za nemi film, ima seveda brez filma svoje življenje, svojo invencijo, svojo logiko in svojo estetiko!
Andrej Goričar je kot skladatelj, pianist in dirigent letos ponovno slovel na Festivalu nemega filma v Pordenonu 2026. Lani je bila njegova glasba, napisana za ameriški nemi film Naše gostoljubje (1923), v …
Shownotes
Andrej Goričar je kot skladatelj, pianist in dirigent letos ponovno slovel na Festivalu nemega filma v Pordenonu 2026. Lani je bila njegova glasba, napisana za ameriški nemi film Naše gostoljubje (1923), v režiji Busterja Keatona in Johna G. Blystonea, izbrana za zaključek festivala, letos pa je njegova partitura, napisano za nemi film Don Q – Zorrov sin (1925), otvarjala Pordenonski filmski festival in doživela svetovno premiero! Slovensko premiero bomo doživeli v Cankarjevem domu 22. decembra letos. Andrej Goričar piše tudi glasbo za gledališče, veliko je sodeloval z režiserjem Vitom Tauferjem. S svojimi skladbami za klavir ali za improvizacijo na klavirju, pa je pospremil izjemno bogat repertoar neme filmske klasike v številnih izvedbah doma in v tujini. Dvakrat je zmagal na mednarodnih tekmovanjih skladateljev v Italiji, enkrat je žirijo vodil sloviti italijanski skladatelj filmske glasbe Ennio Morricone. Andrej Goričar je tudi odličen pedagog. Ko je bil sam študent je za interpretacijo Beethovnovega Klavirskega koncerta št. 5 s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije prejel študentsko Prešernovo nagrado, in takrat mu je dirigiral sam Marko Letonja, ko pa je študij zaključil z izvedbo izvirne različice Gershwinove Rapsodije v modrem s Simfoniki RTV Slovenija, pa celo ameriški skladatelj in dirigent Carl Davis, ki slovi po tem, da je s svojo glasbo oživil neme filme.Doroteja Nadrah v glavni vlogi filma Mila/Marija režiserke Andrine Mračnikar
Doroteja Nadrah je gledališka in filmska igralka, ki igra glavno vlogo v celovečernem filmu Mila/Marija. Film, ki ga je napisala in režirala koroška Slovenka Andrina Mračnikar, je zmagal na pravkar končanem …
Shownotes
Doroteja Nadrah je gledališka in filmska igralka, ki igra glavno vlogo v celovečernem filmu Mila/Marija. Film, ki ga je napisala in režirala koroška Slovenka Andrina Mračnikar, je zmagal na pravkar končanem Mednarodnem filmskem festivalu v Zürichu, kjer je doživel svetovno premiero in med 28 filmi v obeh tekmovalnih programih prejel nagrado občinstva. Doroteja igra tudi eno od glavnih vlog v filmu Dekle noči, črni komediji scenarista in režiserja Luke Marčetića, ki je pred kratkim zmagal na Fantastic Festu v Austinu v ZDA, enem največjih festivalov žanrskega filma. Film Mila/Marija, ki si ga bomo lahko ogledali na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu (Liffe), je prvi celovečerni film, ki obravnava odporniško gibanje koroških Slovencev v Avstriji proti nacistični diktaturi. Hkrati je to prvi celovečerni film, ki nasploh predstavlja odporniško gibanje v Avstriji med drugo svetovno vojno, ter prvi igrani celovečerni film, nastal v slovensko-avstrijski koprodukciji ob sodelovanju številnih evropskih financerjev.Eva Nina Lampič, slovenska samozaposlena gledališka režiserka v Berlinu
Na oder Male Drame je postavila prvo slovensko uprizoritev Nam se to ne more zgodit, odrsko priredbo romana Kar se nam ne dogaja, popularne nemške pisateljice Bettine Wilpert. Eva Nina Lampič je doslej v …
Shownotes
Na oder Male Drame je postavila prvo slovensko uprizoritev Nam se to ne more zgodit, odrsko priredbo romana Kar se nam ne dogaja, popularne nemške pisateljice Bettine Wilpert. Eva Nina Lampič je doslej v ljubljanski Drami režirala dve uprizoritvi: komedijo Tarzan, Roka Vilčnika – rokgre in igro Učinek, britanske sodobne avtorice Lucy Prebble. Po končanem študiju na ljubljanski AGRFT in v Sheffieldu, ustvarja na neodvisni gledališki sceni in v institucionalnih gledališčih, je prejemnica več raziskovalnih in delovnih štipendij ter rezidenc v tujini. Živi in ustvarja v Berlinu.Aleš Pavlin, Festival evropskih filmov Brežice
Aleš Pavlin je ustanovitelj in programski direktor Festivala evropskih filmov Brežice, nekaj let je vodil festival Golden Drum in Slov. oglaševalski festival SOF. Danes je član Evropske filmske akademije EFA in …
Shownotes
Aleš Pavlin je ustanovitelj in programski direktor Festivala evropskih filmov Brežice, nekaj let je vodil festival Golden Drum in Slov. oglaševalski festival SOF. Danes je član Evropske filmske akademije EFA in Evropskega združenja producentov, leta 2024 je postal predsednik Sveta Javnega zavoda Kinodvor.Petra Pogorevc: dramaturginja, urednica in pisateljica
Na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah je kot dramaturginja, skupaj s hrvaškim režiserjem Ivanom Plazibatom, sodelovala pri adaptaciji in uprizoritvi Ibsenovega romana Gospa z morja. Premiera je bila na otoku …
Shownotes
Na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah je kot dramaturginja, skupaj s hrvaškim režiserjem Ivanom Plazibatom, sodelovala pri adaptaciji in uprizoritvi Ibsenovega romana Gospa z morja. Premiera je bila na otoku Lokrum, ki leži približno 600 metrov jugovzhodno od starega pristanišča in je v zadnjih letih postal eden od najbolj vznemirljivih prizorišč za uprizarjanje gledaliških iger. Petra Pogorevc je dramaturginja v MGL-ju in urednica hišne teatrološke zbirke Knjižnica MGL, kjer je uredila preko trideset knjig s področja teorije in prakse sodobnih scenskih umetnosti. Za vodenje zbirke ji je Združenje slovenskih dramskih umetnikov podelilo nagrado Bršljanov venec za umetniške dosežke. Prejela je tudi Stritarjevo nagrado za kritiško-esejistična besedila v rubriki Gledališki dnevnik v reviji Sodobnost. Sodelovala je z revijo Maska, skupaj z Bojano Kunst je uredila zbornik teoretskih razprav Sodobne scenske umetnosti, bila je selektorica Tedna slovenske drame ter vodila mednarodni program, kjer je gostila več uglednih imen iz angleškega gledališkega prostora. Pri založbi Beletrina je objavila svoj knjižni prvenec Rac ter knjigo Joži: biografski roman o življenju Jožice Avbelj.Lev Slivnik, filmski selektor v predizboru celovečernih igranih filmov za mednarodni filmski festival Karlovy Vary
Lev Slivnik je 27-letni Ljubljančan, ki živi in deluje v Amsterdamu kot filmski selektor, kurator in festivalski sodelavec. Leta 2021 je kot član mlade žirije Giornate degli Autori /Dnevi avtorjev, zastopal …
Shownotes
Lev Slivnik je 27-letni Ljubljančan, ki živi in deluje v Amsterdamu kot filmski selektor, kurator in festivalski sodelavec. Leta 2021 je kot član mlade žirije Giornate degli Autori /Dnevi avtorjev, zastopal Slovenijo na Beneškem filmske festivalu. Mladi ljubitelji filma so bili naslednje leto tudi ambasadorji evropske filmske nagrade LUX. Lev Slivnik trenutno deluje kot selektor ali festivalski sodelavec na Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Amsterdam, na festivalu kratkega filma Leiden Shorts ter na Mednarodnem filmskem festivalu Karlovy Vary, ki poteka od 3. do 11.julija. V predizbirnem postopku prijavljenih filmov za festival Karlovy Vary si je ogledal 74 filmov.Tina Gregorič
O čem razpravljajo študentje arhitekture v seminarju profesorice Tine Gregorič, predstojnice Oddelka za gradbeništvo in design na Inštitutu za arhitekturo in oblikovanje na dunajski Univerzi za tehnološke …
Shownotes
O čem razpravljajo študentje arhitekture v seminarju profesorice Tine Gregorič, predstojnice Oddelka za gradbeništvo in design na Inštitutu za arhitekturo in oblikovanje na dunajski Univerzi za tehnološke znanosti? Tina Gregorič je magistra londonske šole AA, Arhitectual Association, ter soustanoviteljica studia Dekleva Gregorič arhitekti. Bila je članica žirije največje evropske nagrade za arhitekturo Mies van der Rohe, ki se je letos zbrala v Barceloni.Zakaj moramo nadaljevati študentski časnik SOHA?
Se sprašujejo študenti Fakultete za arhitekturo, ki so lani novembra 2025 ustanovili časnik SOHA. Skupaj ga urednikujejo in oblikujejo trije absolventi Luka Tomažič, Maja Perpar in Tilen Kos ter Lana Jereb, ki …
Shownotes
Se sprašujejo študenti Fakultete za arhitekturo, ki so lani novembra 2025 ustanovili časnik SOHA. Skupaj ga urednikujejo in oblikujejo trije absolventi Luka Tomažič, Maja Perpar in Tilen Kos ter Lana Jereb, ki je v četrtem letniku študija. Zdi se, so zapisali, da naša, nekoč napredna arhitekturna šola, zdaj zaostaja pri vprašanjih, ki se tičejo tako sodobnega študija kot položaja arhitekture v svetu. Vrzel med arhitekturo v praksi in arhitekturo na fakulteti pa se še naprej vztrajno veča. V časniku SOHA se med drugim ukvarjajo s kritiko kapitalistične produkcije v arhitekturi, prostoru in gradbeništvu. Iščejo nove sodelavce za sodelovanje v uredniškem odboru, pri oblikovanju vsebin, lektoriranju, grafičnem oblikovanju, izbiranju gradiva za filmske večere ter organiziranju dogodkov. Vse zainteresirane vabijo, da jih kontaktirajo na elektronsko pošto: [email protected]Silva Čušin, prvakinja SNG Drama, nas navdušuje tako na gledališkem odru kot na filmskem platnu
Ko je lani prejela nagrado Bert za življenjsko delo na področju filmske igre, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, so v utemeljitvi zapisali: »Silva Čušin je igralka, ki bi uspela v kateri …
Shownotes
Ko je lani prejela nagrado Bert za življenjsko delo na področju filmske igre, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, so v utemeljitvi zapisali: »Silva Čušin je igralka, ki bi uspela v kateri koli kinematografiji.« Njena umetniška prezenca pa je prav tako izjemno močna na gledališkem odru. Za svoje gledališko ustvarjanje je prejela številne nagrade in priznanja, med njimi Borštnikov prstan, nagrado Prešernovega sklada in Sterijevo nagrado, ki jo podeljujejo na mednarodnem gledališkem festivalu v Novem Sadu. Na Malem odru SNG Drama jo trenutno lahko spremljamo v dveh predstavah: v uprizoritvi Otroci britanske dramatičarke Lucy Kirkwood ter v drami Vojna nima ženskega obraza, nastali po delu beloruske pisateljice, novinarke in Nobelove nagrajenke za književnost (2015) Svetlane Aleksijevič.Darja Pergovnik, dobitnica Plečnikove medalje za bogatitev prostorske kulture za knjigo Plečnikova zelena Ljubljana
Darja Pergovnik: "Plečnikov opus v Ljubljani je velik in raznolik, podrobno je obravnavan v številnih knjigah, strokovnih besedil in na razstavah. Vendar pa je med objavami manj podrobnih analiz njegovega …
Shownotes
Darja Pergovnik: "Plečnikov opus v Ljubljani je velik in raznolik, podrobno je obravnavan v številnih knjigah, strokovnih besedil in na razstavah. Vendar pa je med objavami manj podrobnih analiz njegovega urejanja odprtega prostora, čeprav je bilo prav to eno ključnih poglavij Plečnikovega dela. To potrjuje tudi uvrstitev nekaterih njegovih del na Unescov seznam." Darja Pergovnik je krajinska arhitektka, konzervatorska svetnica na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.Drama pred Dramo
Kaj lahko storimo z našo Dramo, se sprašuje Ivana Džilas, ravnateljica SNG Drama. Komu danes pripada, za koga jo urejamo in komu je namenjena. 20. maja ob 19.30 je bila pred stavbo Drame na prostem igra Za …
Shownotes
Kaj lahko storimo z našo Dramo, se sprašuje Ivana Džilas, ravnateljica SNG Drama. Komu danes pripada, za koga jo urejamo in komu je namenjena. 20. maja ob 19.30 je bila pred stavbo Drame na prostem igra Za narodov blagor Ivana Cankarja, da bi s tem opozorili na kritično situacijo nacionalnega gledališča. Ivana Džilas: "Mislim, da je veliko različnih dejavnikov, ki zahtevajo eno večkratno in poglobljeno debato o smislu in načinu prenove nacionalnega gledališča. Edina okoliščina, ki je dramatično drugačna od vseh prejšnjih situacij je selitev v najemniške prostore. Naša pogodba je za tri leta plus eno možnost" podaljška.Drama pred Dramo
Slovensko narodno gledališča Drama Ljubljana že drugo sezono deluje na začasni lokaciji na Litostrojski 56 v Šiški, medtem ko se prenova stare stavbe na Erjavčevi 1 v središču mesta še ni začela. Kaj lahko …
Shownotes
Slovensko narodno gledališča Drama Ljubljana že drugo sezono deluje na začasni lokaciji na Litostrojski 56 v Šiški, medtem ko se prenova stare stavbe na Erjavčevi 1 v središču mesta še ni začela. Kaj lahko storimo, se sprašuje Ivana Džilas ravnateljica Drame. Komu danes pripada Drama, za koga jo urejamo in komu je namenjena. 20. maja ob 19.30 je bila pred stavbo Drame na prostem igra Za narodov blagor Ivana Cankarja, da bi s tem opozorili na kritično situacijo nacionalnega gledališča.Gostja oddaje, ravnateljica Drame Ivana Džilas pravi, da je veliko različnih dejavnikov, ki zahtevajo eno večkratno in poglobljeno debato o smislu in načinu prenove nacionalnega gledališča."Edina okoliščina, ki je dramatično drugačna od vseh prejšnjih situacij je selitev v najemniške prostore! Naša pogodba je za tri leta plus eno možnost podaljška..."
Vida Skerk, študentka filmske režije, ki ima že drugo leto zapored svoj kratki film v Cannesu
Gostimo Vido Skerk, tržaško Slovenko, ki ima v Cannesu že drugo leto zapored dvaindvajsetminutni film v programu La Cinef, kjer predstavljajo študentske filme, ki so jih mladi avtorji ustvarili na filmskih …
Shownotes
Gostimo Vido Skerk, tržaško Slovenko, ki ima v Cannesu že drugo leto zapored dvaindvajsetminutni film v programu La Cinef, kjer predstavljajo študentske filme, ki so jih mladi avtorji ustvarili na filmskih akademijah s celega sveta. Njen film Left behind, still standing je bil izbran med 2750 kratko metraznih filmov. Vida Skerk študira filmsko režijo na prestižni londonski nacionalni šoli za film in televizijo.Miloš Kosec: Kako lahko ruševine ustvarjajo nove zgodbe?
Kako se lahko spletajo različne interpretacije ene hiše, ki je že dolgo časa ni več. Ena takih stavb je džamiji, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom za bosanske čete …
Shownotes
Kako se lahko spletajo različne interpretacije ene hiše, ki je že dolgo časa ni več. Ena takih stavb je džamiji, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom za bosanske čete nekdanjega avstroogrskega imperija, ki so se borile na Soški fronti. Džamije ni več, ostal je le še zelen travnik, ki razkriva marsikaj. Ta sled nevidne hiše, džamije v Logu pod Mangartom je dobila zvočno podobo, slišno zgodbo, ki je zapolnila slovenski pavilion na Beneškem bienalu umetnosti.Projekt so zasnovali člani Nonument Group, pod kuratorskim vodstom Nataša Petrešin Bachelez in ga poimenovali Zvočna sled nevidne hiše.
Miloš Kosec: »Bistvo paviliona je zvok, so zgodbe, govorimo o mnogozvočju. Intervjuvali smo veliko lokalnih prebivalcev, pripadnike islamske skupnosti v Sloveniji, raziskovalce, ki so se dolgo časa ukvarjali s tem območjem, intervjuvali smo arheologa, ki je izkopaval to prizorišče in iz vsega tega spletli neko pripoved o pripovedih o džamiji.«
Člani Nonument Group, ki nas zastopajo na 61.beneškem bienalu umetnosti s projektom Zvočna sled nevidne hiše so: umetnica Neja Tomšič in umetnik Martin Bricelj Baraga ter arhitekta Nika Grabar in Miloš Kosec.
Petja Labovič, pomlajeni Rihard III
Triintridesetletni Mariborčan Petja Labovič, član mariborske SNG Drame, je odigral naslovno vlogo Riharda Tretjega v uprizoritvi, ki jo je režiral triintridesetletni mariborski režiser Jan Krmelj. Zanimivo, da …
Shownotes
Triintridesetletni Mariborčan Petja Labovič, član mariborske SNG Drame, je odigral naslovno vlogo Riharda Tretjega v uprizoritvi, ki jo je režiral triintridesetletni mariborski režiser Jan Krmelj. Zanimivo, da Riharda skoraj praviloma igrajo starejši igralci, stari okrog petdeset let, čeprav je bil historični Rihard ubit v boju pri dvaintridesetih. Iz gledališkega lista: Rihard je v bistvu smpton sedanjosti, v kateri politika ne izbira sredstev, nasilja pa ne skriva več, temveč ga uprizarja pred očmi javnosti. Shakespearjeva kraljevska igra razgali, kaj je v bistvu vsake oblasti. Razprave o Rihardu Tretjem se že več kot pet desetletij gibljejo med zgodovinsko rekostrukcijo in mitologijo. Namreč ko je bil Rihard Tretji ubit v spopadu z vojsko Henrika VII., je njegov grob vse do avgusta 2022 veljal za izgubljenega. Po odkritju posmrtnih ostankov, 530 let pozneje, so ga častno pokopali v anglikanski cerkvi v Leicestru. Pogreba se je udeležilo 35 tisoč ljudi. Kako je prišlo do tega odkritja, je Stephen Frears leta 2022 posnel film Izgubljeni kralj (The lost king).Srdžan Kovačević: S filmsko kamero za delavske pravice
Na 28. festivalu dokumentarnega filma DOKUMENTARCI, ki je potekal med 11. in 18. marcem 2026 v Cankarjevem domu je zmagal film Kar je treba storiti, hrvaškega režiserja Srdžana Kovačevića. Film je skoraj v …
Shownotes
Na 28. festivalu dokumentarnega filma DOKUMENTARCI, ki je potekal med 11. in 18. marcem 2026 v Cankarjevem domu je zmagal film Kar je treba storiti, hrvaškega režiserja Srdžana Kovačevića. Film je skoraj v celoti posnel v ljubljanski Delavski svetovalnici, v kateri se trije zanesenjaki ukvarjajo s svetovanjem deprivilegiranim delavcem, s slovenskim državljanstvom in še posebno z delavci iz republik nekdanje skupne države. V Delavsko svetovalnico prihajajo prevarani, redko plačani in neinformirani delavci, ki jih sistem in delodajalci izkoriščajo. »Ta organizacija se resnično zavzema za njihovo pravičnejšo prihodnost«, pravi režiser Kovačević, ki se že od nekdaj zanima za delavske pravice, če se le da, s filmsko kamero v roki.Žiga Virc: Zemljo krast
V naše kinematografe je zajadral novi slovenski film Zemljo krast, režiserja Žige Virca in scenaristke Ize Strehar, ki je idejo za film razvila v pičlih dveh sobotah. Gre za zelo zabaven film, družbeno satiro o …
Shownotes
V naše kinematografe je zajadral novi slovenski film Zemljo krast, režiserja Žige Virca in scenaristke Ize Strehar, ki je idejo za film razvila v pičlih dveh sobotah. Gre za zelo zabaven film, družbeno satiro o tem, kako danes sploh še komuniciramo v čisto vsakdanjih situacijah. Zemljo krast je nastal v času, ki ga zaznamujejo nenehni konflikti, politična nestabilnost in občutek, da se svet premika iz ene krize v drugo brez jasnega premora. Družbene napetosti so tudi del vsakdana vsake družine, preselile so se v dnevno sobo in tudi na otroško igrišče. Film je svetovno premiero doživel lani na festivalu v Cottbusu v Nemčiji, januarja letos pa na Tržaškem filmskem festivalu.Arhitekt Aleš Gabrijelčič o gradnikih mesta
Vsakdo ima svojo mestno izkušnjo. Zakaj se na nekaterih točkah mesta počutimo dobro in varno, tudi če so neurejena. Kaj ustvarja mestno doživetje, kaj so gradniki mesta!? O tem v pogovoru z Alešem …
Shownotes
Vsakdo ima svojo mestno izkušnjo. Zakaj se na nekaterih točkah mesta počutimo dobro in varno, tudi če so neurejena. Kaj ustvarja mestno doživetje, kaj so gradniki mesta!? O tem v pogovoru z Alešem Gabrijelčičem, ki bo nocoj na povabilo Nine Zagoričnik, gost oddaje Proti etru spet ta dež.Aleš Gabrijelčič je arhitekt Biroja Arhitektura, ki si ga deli skupaj z očetom in bratom Boštjanom. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani deluje kot asistent v seminarju profesorja Roka Žnidaršič.
»Delo s študenti je zelo intenzivno, letos se ukvarjamo z zanimivo temo: to je predsedniška rezidenca!« pravi Gabrijelčič.Nadja Velušček in Anja Medved, mati in hči, izjemni raziskovalki slovensko-italijanskega obmejnega prostora
Njun obsežen opus dokumentarnih filmov je na sporedu v Slovenski kinoteki od lanskega decembra do junija letos. Skupaj raziskujeta preteklost onkraj nacionalnih in ideoloških okvirov ter s filmsko kamero …
Shownotes
Njun obsežen opus dokumentarnih filmov je na sporedu v Slovenski kinoteki od lanskega decembra do junija letos. Skupaj raziskujeta preteklost onkraj nacionalnih in ideoloških okvirov ter s filmsko kamero beležita skrite in neizpovedane zgodbe ljudi, ki živijo na obeh straneh slovensko-italijanske meje.Zanimali so naju osebni, za zgodovino na videz nepomembni spomini, ki pa so osvetljevali drobce še nikoli videne preteklosti. Arhiv ni bil več le stranski produkt filma, temveč obratno – film je postal stranski produkt zbiranja spomina.
Anja MedvedFilmi Nadje in Anje so bili predstavljeni na številnih festivalih in prejeli številne nagrade.
Nadja Velušček je za svoje filmsko ustvarjanje prejela plaketo Dokumentarno ime 2022 za posebne dosežke na področju dokumentaristike; je tudi profesorica slovenskega in italijanskega jezika.
Anja Medved je prejela nagrado Štigličev pogled 2026, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk za izjemno režijo na področju filma in televizije. Je tudi soustanoviteljica in direktorica Zavoda KINOkašča/CINEMattic za dokumentarno video produkcijo in hranilnico spomina.
Martina Maurič Lazar, programska vodja Lutkovnega gledališča
Martina Maurič Lazar je nova programska vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana, lutkarica, igralka, režiserka in pedagoginja. "Zdi se mi, da nas to, kar nas zaznamuje v otroštvu, nekako vodi skozi celo življenje …
Shownotes
Martina Maurič Lazar je nova programska vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana, lutkarica, igralka, režiserka in pedagoginja."Zdi se mi, da nas to, kar nas zaznamuje v otroštvu, nekako vodi skozi celo življenje ter da so ti otroški vtisi in prvi stiki najpomembnejši - to so večinoma lutke in igrače. In zato je ukvarjanje z lutkovnim gledališčem za otroke ena najodgovornejših dejavnosti v umetnosti sploh. Otrokom razpiramo pogled, jih peljemo v svet, kamor ne pridejo prostovoljno, pripeljejo jih starši in vzgojitelji."
Festival, ki ima mandat vesolja!
To je 29. Pripovedovalski festival Ljubljana, pravi Tjaša Koprivec Vuga, ki je že tretje leto programska vodja! Festival je vse od začetkov namenjen odrasli publiki, seveda pa ne zanemarja otroškega občinstva …
Shownotes
To je 29. Pripovedovalski festival Ljubljana, pravi Tjaša Koprivec Vuga, ki je že tretje leto programska vodja! Festival je vse od začetkov namenjen odrasli publiki, seveda pa ne zanemarja otroškega občinstva. Pripovedovanje je naravna in primarna oblika izročanja in iskanja povezanosti znotraj skupnosti. Pravljice niso luksus, ampak ključna naslomba, da povrnemo družbi moralni kompas, da premislimo, kakšne zgodbe si pripovedujemo, kakšne zgodbe vzgajamo in zakaj prav te. Rada bi, da bi se prebudili iz te malodušne zaspanosti, ki nas napravi precej bolj ranljive kot si drznemo priznati, trdi Tjaša Koprivec Vuga, ki je letošnjo edicijo poimenovala čudež. In čudež je v podtonu sleherne uprizoritve.Sonja Bezjak, vodja Muzeja norosti, ki je nominiran za evropsko nagrado EMYA 2026
Sonja Bezjak je doktorica sociologije, deluje v Arhivu družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Sicer pa je vodja Muzeja norosti, ki že trinajsto leto deluje na gradu Cmurek na Tratah …
Shownotes
Sonja Bezjak je doktorica sociologije, deluje v Arhivu družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Sicer pa je vodja Muzeja norosti, ki že trinajsto leto deluje na gradu Cmurek na Tratah, izven vseh institucionalnih okvirjev, brez kakršnihkoli državnih in Evropskih sredstev, ampak na pobudo in zagnanost nekaj zanimivih lokalnih prebivalcev, ki so ga obnovili in mu dodali zanimivo vsebino. Na nek specifičen način, skupaj še z nekaterimi strokovnjaki in poznavalci zgodovine umetnosti, skrbijo tudi za kulturno dediščino. Ali bo med 35 nominiranci zmagal prav slovenski Muzej norosti, bomo izvedeli junija letos na razglasitvi v španskem v Bilbau.Srečevanja z gozdom je zbornik, ki nas vabi v gozd in spoznavanje njegovih številnih pomenov
Združuje glasove iz različnih disciplin, geografskih področij in kultur. V tem skupnem razmisleku o raznolikih vlogah, izzivih in perspektivah, povezanih z gozdom, sodelujejo umetniki, gozdarji, umetnostni …
Shownotes
Združuje glasove iz različnih disciplin, geografskih področij in kultur. V tem skupnem razmisleku o raznolikih vlogah, izzivih in perspektivah, povezanih z gozdom, sodelujejo umetniki, gozdarji, umetnostni zgodovinarji, filozofi, antropologi, raziskovalci prostoživečih živalskih vrst, krajinski arhitekti in pisci, sta zapisali njegovi urednici Urška Jurman in Mateja Kurir.Zbornik zaokrožuje dvoletni evropski sodelovalni projekt Srečevanja z gozdom / Forest Encounters, ki preučuje gozd in človekov odnos do njega skozi umetnost, znanost in humanistične vede.
Gozd je živ prostor medsebojne povezanosti, pa tudi konfliktov, kjer se okoljska vprašanja soočajo z mnogimi političnimi, družbenimi in ekonomskimi pritiski.
Zbornik skuša odgovoriti na naslednja vprašanja: Kaj in na kakšen način se lahko učimo z gozdom, skozenj ali v njem? Kako se soočati z izzivi upravljanja z gozdovi v dobi podnebnih katastrof in krize biotske raznovrstnosti? Kaj nam narativi o gozdnih katastrofah govorijo o sodobni družbi? Kako se obravnava gozda v umetnosti spreminja skozi čas? Kako izboljšati sobivanje človeka in drugih vrst? Kakšen gozd si želimo in potrebujemo v prihodnosti? Kako vse to zagotoviti?
Gozd je živ dokaz moči, ki izvira iz raznolikosti, ter odpornosti, ki vznika iz medsebojne povezanosti. Zbornik Srečevanja z gozdom / Forest Encounters vabi k raziskovanju gozda kot prostora, kjer se lahko učimo drugače.Matija Medved, ilustrator
Matija Medved ustvarja ilustracijo za najvplivnejše svetovne časopise, kot so Bloomberg Businessweek, New York Times, Time Magazine, Forbes, Medium in drugi. Oblikuje tudi plakate, ilustrira knjige, časopise …
Shownotes
Matija Medved ustvarja ilustracijo za najvplivnejše svetovne časopise, kot so Bloomberg Businessweek, New York Times, Time Magazine, Forbes, Medium in drugi. Oblikuje tudi plakate, ilustrira knjige, časopise, razne revije, sodeluje s teatrom in filmom. Za ilustracije, posebne izdaje študentskega časopisa Tribuna, ki so izšle kot moderna pravljica Zmaji v banji, je prejel plaketo Hinka Smrekarja in priznanje TDC New York za kolektivno delo. Njegove ilustracije za New York Times in Time Magazine so bile večkrat vključene v razstavo in katalog Društva ilustratorjev v New Yorku in tudi nagrajene. Leta 2023 je prejel dve srebrni medalji: za serijo ilustracij iz kolumn za New York Times in za ilustracije za Center Rog ter zlato medaljo za serijo knjižnih naslovnic za literarni festival Fabula. Matija Medved se v zadnjem času posveča tudi slikarstvu!Nataša Konc Lorenzutti, pisateljica in gledališka igralka
Nataša Konc Lorenzutti, pisateljica in gledališka igralka, avtorica romana Vse je postalo plamen, ki nam skozi zgodbo akademske kiparke Lize Hribar in njene družine odstira razsežnosti zapletenega zgodovinskega …
Shownotes
Nataša Konc Lorenzutti, pisateljica in gledališka igralka, avtorica romana Vse je postalo plamen, ki nam skozi zgodbo akademske kiparke Lize Hribar in njene družine odstira razsežnosti zapletenega zgodovinskega časa tik po drugi svetovni vojni. Liza Hribar je od ranega otroštva živela v Ljubljani, študirala je na Dunajski ženski akademiji in se poročila z matematikom Zoranom Hribarjem iz znane ljubljanske meščanske družine. Med okupacijo sta zakonca Hribar delala za Osvobodilno fronto in čeprav se nista zapletla ne v revolucijo ne v kolaboracijo, ju je leta 47 zajel montiran politični proces, v katerem je bilo obsojenih petnajst slovenskih liberalnih izobražencev.Pisatelj Robert Perišić
Robert Perišić, hrvaški pisatelj, avtor knjige Mačka na koncu sveta, ki je izšla leta 2022. Knjiga je prevedena v številne jezike, preplavila je ne samo evropski, ampak tudi ameriški in mehiški trg, v kratkem …
Shownotes
Robert Perišić, hrvaški pisatelj, avtor knjige Mačka na koncu sveta, ki je izšla leta 2022. Knjiga je prevedena v številne jezike, preplavila je ne samo evropski, ampak tudi ameriški in mehiški trg, v kratkem bo izšla tudi v slovenskem prevodu. Robert Perišič poleg romanov piše tudi poezijo, kratke zgodbe, dramo in filmske scenarije. Njegova roman Naš človek v Iraku iz leta 2008 je bil svetovna uspešnica, o njem sta pisali Guardian in New Yorker, tudi njegov naslednji roman Območje brez signala je prejel odlične kritike doma in na tujem, po njem je bila posneta tudi hrvaška tv nadaljevanka v režiji Dalibora Matanića Njegov zadnji roman Mačka na koncu sveta je bil, v italijanskem prevodu, predstavljen na letošnjem 37.Tržaškem filmskem festivalu.Ajda Smrekar, gledališka in filmska igralka
Ajda Smrekar je trenutno najbolj zasedena gledališka in filmska igralka, te dni jo lahko gledamo tudi v poetičnem spektaklu Orfej in Evridika na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma, v režiji Jana Krmelja …
Shownotes
Ajda Smrekar je trenutno najbolj zasedena gledališka in filmska igralka, te dni jo lahko gledamo tudi v poetičnem spektaklu Orfej in Evridika na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma, v režiji Jana Krmelja, po besedilu Urše Majcen in glasbeni partituri Saša Vollmaierja ter številnih sodelujočih. Ajda Smrekar nastopa kar v treh vlogah: pisateljice Virginije Woolf, pesnice Sylvije Plath in dramatičarke Sarah Kane. Ajda Smrekar igra tudi eno od glavnih vlog v hrvaškem celovečernem otroškem filmu Bučko, ki bo v kratkem doživel premiero v Zagrebu.Jara Sofija Ostan z vlogo Lucije iz filma Kaj ti je deklica osvaja filmska platna
Z likom mladega dekleta, ki se na gostovanju dekliškega pevskega zbora v Čedadu sooča z odraščanjem, je ustvarila izjemno senzibilno vlogo. Prejela je nagrado vesna za najboljšo igralko na Festivalu slovenskega …
Shownotes
Z likom mladega dekleta, ki se na gostovanju dekliškega pevskega zbora v Čedadu sooča z odraščanjem, je ustvarila izjemno senzibilno vlogo.Prejela je nagrado vesna za najboljšo igralko na Festivalu slovenskega filma in nagrado AFA za najboljšo glavno žensko vlogo Filmske in televizijske akademije jadranske regije. Film Kaj ti je deklica, celovečerni prvenec Urške Djukić, je eden največkrat nagrajenih slovenskih filmov vseh časov.
Hier stehen die neuesten 40 von 100 Folgen. Ältere Folgen findest du im Feed des Podcasts.
Ähnliche Podcasts
Mehr Gesellschaft und Kultur-Podcasts
Ist das dein Podcast?
Bestätige es mit einem Eintrag in deinem Feed: Du bekommst hier einen Code, trägst ihn als podcast:txt in den Kanal deines Feeds ein, und wir prüfen ihn. Danach steht dein Podcast als „verifiziert“ bei SoundNode.