Sociološki podkast

1. Migracije na mejah EU deset let po balkanskem koridorju

   12.11.20261 Std. 37 Min.Staffel 7 · Folge 2Als Nächstes

   Oktobra je v Kopru potekalo letošnje sociološko srečanje, ki ga je organiziralo Slovensko sociološko društvo. Do konca leta bomo v našem podkastu objavljali posnetke okroglih miz s srečanja. Začenjamo z …

   Shownotes

   Oktobra je v Kopru potekalo letošnje sociološko srečanje, ki ga je organiziralo Slovensko sociološko društvo. Do konca leta bomo v našem podkastu objavljali posnetke okroglih miz s srečanja. Začenjamo z razpravo o migracijah, deset let po tako imenovani begunski krizi.

   Leta 2015 je po balkanski poti v Evropsko unijo prispelo več kot milijon ljudi, ki so bežali pred vojnami in iskali zaščito. Desetletje pozneje se evropska migracijska politika vse bolj zaostruje, nacionalistične ideje pridobivajo zagon, novi evropski pakt o migracijah pa odpira številna vprašanja o spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Kako so se v zadnjih desetih letih spremenile migracijske politike in življenja migrantov ter beguncev? Kaj smo se iz tega obdobja naučili in kaj nas čaka v prihodnosti?

   O teh vprašanjih na okrogli mizi razpravljajo Jošt Žagar, Samer al Arkawi in Jure Gombač. Pogovor moderira Marina Lukšič Hacin.

2. Okrogla miza o RTV Slovenija: Med iskrenimi ljudmi

   06.10.20261 Std. 40 Min.Staffel 7 · Folge 1Als Nächstes

   Sociološki podkast je bil v gosteh na okrogli mizi »Med iskrenimi ljudmi – Vloga javne RTV pri gradnji družbenega dialoga«.Pogovor sta organizirala Katedra za novinarstvo Fakulteta za družbene vede UL in …

   Shownotes

   Sociološki podkast je bil v gosteh na okrogli mizi »Med iskrenimi ljudmi – Vloga javne RTV pri gradnji družbenega dialoga«.

   Pogovor sta organizirala Katedra za novinarstvo Fakulteta za družbene vede UL in Mirovni inštitut v torek, 6. oktobra 2026.

   V času intenzivnih razprav o prihodnosti in poslanstvu RTV Slovenija, predvsem njenem obsegu, financiranju, upravljanju in institucionalni neodvisnosti, se odpirajo vprašanja, ki segajo dlje od samega medijskega sistema. Javni medij je namreč prostor informiranja, kulture, izobraževanja in družbenega dialoga ter zgodovinskega spomina. Pri razpravi o financiranju in upravljanju RTV Slovenija zato gre za vprašanje, katere skupne institucije želimo ohranjati kot javno dobro in pod kakšnimi pogoji lahko javni medij ostane neodvisen, dostopen vsem in odgovoren javnosti.

   Omizje je bila priložnost za skupen razmislek o tem, kakšen javni medij potrebujemo ter kaj smo kot družba pripravljeni storiti za ohranjanje neodvisnih in profesionalnih skupnih institucij, od katerih so odvisni skupni prostor obveščanja, kulture, znanja in demokratične razprave.

   Na omizju so sodelovali:

   Marko Milosavljević, redni profesor na Katedri za novinarstvo Fakultete za družbene vede,

   Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela,

   Bojan Cvjetićanin, glasbenik in diplomirani sociolog,

   Svetlana Slapšak, antropologinja in doktorica antičnih študij,

   Barbara Rajgelj, docentka pravnih predmetov na Fakulteti za družbene vede in članica Pravne mreže za varstvo demokracije.

   Pogovor je povezovala Brankica Petković, raziskovalka na Mirovnem inštitutu.

3. Rok Smrdelj: Migracije na Twitterju

   01.10.20261 Std. 12 Min.Staffel 7 · Folge 1Als Nächstes

   V prvem letošnjem podkastu jesensko-zimske sezone vam predstavljamo pogovor ob knjigi Roka Smrdelja "Migracije na Twitterju (X): komunikacijska razmerja v hibridni medijski sferi".Pogovor je potekal v Pritličju …

   Shownotes

   V prvem letošnjem podkastu jesensko-zimske sezone vam predstavljamo pogovor ob knjigi Roka Smrdelja "Migracije na Twitterju (X): komunikacijska razmerja v hibridni medijski sferi".

   Pogovor je potekal v Pritličju 16. septembra 2026. Z avtorjem knjige se je pogovarjala Tjaša Učakar.

   ***

   Monografija Migracije na Twitterju (X): komunikacijska razmerja v hibridni medijski sferi, ki je nastala na osnovi avtorjeve doktorske disertacije, proučuje, kako se je v obdobju migrantske »krize« 2015–2016 v Sloveniji oblikoval in širil migracijski diskurz na Twitterju. Teoretsko izhaja iz modela hibridnega medijskega sistema, dopolnjenega s teorijo prednostnega tematiziranja in teorijo omrežij. Vključuje tudi kritično perspektivo k proučevanju medijev, ki omogoča sočasno obravnavo delovanja uporabnikov in zmožnosti platforme (na primer kratkost objav, možnost retvitanja sporočil, viralnost objav, anonimnost uporabnikov), ki strukturno določajo komunikacijske prakse uporabnikov in ustvarjajo izrazito asimetrične pogoje komunikacije, ki pogosto reproducirajo in poglabljajo obstoječa družbena razmerja moči in neenakosti. Metodološko izhaja iz pristopa mešanih metodologij, ki združuje kvantitativne (analiza socialnih omrežij) in kvalitativne (kritična diskurzivna analiza objav) metode. Analiza, ki izhaja iz vzorca več kot trideset tisoč objav in tri tisoč uporabnikov, je pokazala, da med najaktivnejšimi uporabniki prevladujejo anonimni profili, med najvplivnejšimi pa »desno« usmerjeni mediji in predstavniki parlamentarne politike. Kritična diskurzivna analiza je razkrila prevlado sekuritizacijskega okvira, prepletenega z moralno paniko, politiko strahu in senzacionalizmom ob hkratni prisotnosti manj viralnih promigrantskih in humanitarnih diskurzov. Analiza hiperpovezav je prepoznala tri tipe viralnosti (»asimetrično«, »omejeno« in »konsistentno«), medtem ko je analiza omrežja retvitov pokazala na obstoj šestih večjih skupnosti uporabnikov. Raziskava predstavlja razmeroma celovit vpogled v digitalno razpravo o migracijah v Sloveniji. Prispeva k razumevanju sprememb v javnem komuniciranju, povezanih z vzponom družbenih medijev, ter ponuja izhodišča za raziskovanje migracij in drugih družbeno pomembnih tem v digitalni medijski sferi. Kot takšna ponuja razmislek o kontinuitetah in spremembah v komuniciranju o migracijah v zadnjem desetletju.

4. Marko Hočevar: Od nacionalnega do kompradorskega kapitalizma

   24.06.20261 Std. 57 Min.Staffel 6 · Folge 7Als Nächstes

   V zadnjem sociološkem podkastu pred poletnimi počitnicami smo bili v gosteh na predstavitvi knjige Marka Hočevarja Od nacionalnega do kompradorskega kapitalizma: političnoekonomski projekti v Sloveniji med …

   Shownotes

   V zadnjem sociološkem podkastu pred poletnimi počitnicami smo bili v gosteh na predstavitvi knjige Marka Hočevarja Od nacionalnega do kompradorskega kapitalizma: političnoekonomski projekti v Sloveniji med letoma 1991 in 2018.

   Knjiga je izšla pri založbi /*cf, ki je pogovor organizirala skupaj s knjigarno Azil. Na predstavitvi sta ob avtorju sodelovala še sociologa Gorazd Kovačič in Ana Podvršič.

   Marko Hočevar, raziskovalec na Centru za politološke raziskave Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, v knjigi analizira politične in ekonomske procese v Sloveniji od osamosvojitve naprej. Pogovor se zato osredotoča na ključne političnoekonomske spremembe v Sloveniji po letu 1991, njihove družbene posledice ter vprašanje, kako razumeti prehod od nacionalnega h kompradorskemu kapitalizmu.

5. Sonja Lokar - osebno

   11.06.20261 Std. 30 Min.Staffel 6 · Folge 6Als Nächstes

   V novi epizodi sociološkega podkasta Osebno gostimo Sonjo Lokar – sociologinjo, političarko, nekdanjo poslanko in dolgoletno borko za pravice žensk.Roman Kuhar se z njo pogovarja o tem, zakaj je bila …

   Shownotes

   V novi epizodi sociološkega podkasta Osebno gostimo Sonjo Lokar – sociologinjo, političarko, nekdanjo poslanko in dolgoletno borko za pravice žensk.

   Roman Kuhar se z njo pogovarja o tem, zakaj je bila sociologija zanjo najpomembnejša priprava na delo v politiki in na prizadevanja za spreminjanje sveta na bolje. Dotakneta se tudi uspehov feminizma, bojev za reproduktivne pravice, spolnih kvot, pa tudi stranpoti politike, retradicionalizacije in vzpona avtoritarnih teženj. Seveda pa nista mogla mimo tistih znamenitih solz ob koncu zadnjega zasedanja Zveze komunistov Jugoslavije – solz, ki so se zapisale v kolektivni spomin nekega prelomnega časa. So bile namenjene koncu neke politične zgodbe ali strahu pred tem, kar je prihajalo?

6. Neoliberalizacija starosti - Tanja Rener, Igor Feketija, Majda Hrženjak

   04.06.20261 Std. 43 Min.Staffel 6 · Folge 5Als Nächstes

   V javnem snemanju Sociološkega podkasta ob izidu slovenskega prevoda knjige Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti je bil pogovor namenjen starostnim politikam v Sloveniji med neoliberalnimi pritiski in …

   Shownotes

   V javnem snemanju Sociološkega podkasta ob izidu slovenskega prevoda knjige Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti je bil pogovor namenjen starostnim politikam v Sloveniji med neoliberalnimi pritiski in zahtevami po socialni pravičnosti. Sogovorniki so razpravljali o podaljševanju delovne dobe, zviševanju upokojitvene starosti, zmanjševanju socialnih programov ter vprašanju, ali so ti ukrepi res neizogibni ali pa del širše preobrazbe socialne države in trga dela.

   Sodelovali so dr. Tanja Rener, Igor Feketija in dr. Majda Hrženjak. Pogovor je vodil dr. Otto Gerdina.

7. Sovražni govor v Sloveniji: Veronika Bajt, Neža Kogovšek Šalamon, Ana Frank

   28.05.20261 Std. 18 Min.Staffel 6 · Folge 2Als Nächstes

   V tokratni epizodi sociološkega podkasta se pogovarjamo z avtoricami monografije Sovražni govor v Sloveniji, ki jo je izdal Mirovni inštitut, uredila pa jo je dr. Veronika Bajt.Z dr. Veroniko Bajt, dr. Nežo …

   Shownotes

   V tokratni epizodi sociološkega podkasta se pogovarjamo z avtoricami monografije Sovražni govor v Sloveniji, ki jo je izdal Mirovni inštitut, uredila pa jo je dr. Veronika Bajt.

   Z dr. Veroniko Bajt, dr. Nežo Kogovšek Šalamon in dr. Ano Frank se je pogovarjal dr. Rok Smrdelj.

   Monografija Sovražni govor v Sloveniji predstavlja prvo poglobljeno interdisciplinarno študijo sovražnega govora v slovenskem družbenem, pravnem in digitalnem okolju. Avtorice skozi kombinacijo sociološke teorije, postkolonialnih pristopov, kazenskopravne analize in empiričnih podatkov razkrivajo, kako sovražni govor deluje kot mehanizem družbene moči, prepleten z nacionalizmom, kulturnim rasizmom in digitalno mediatizacijo. Knjiga združuje teoretsko preciznost, sistematično analizo pravne prakse ter nove kvalitativne in kvantitativne podatke, ki osvetljujejo kompleksne procese normalizacije sovražnih diskurzov in njihovo vpetost v institucionalne ter tehnološke strukture. Poseben poudarek je na delovanju imaginarijev Drugega, vrzelih v kazenskem pregonu ter izzivih digitalnih platform, kjer se oblikuje sodobna komunikacijska dinamika.
   

8. Tomaž Mastnak: Mladoheglovci

   18.05.20261 Std. 18 Min.Staffel 6 · Folge 3Als Nächstes

   V tej izdaji sociološkega podkasta, ki smo ga, kot vedno, posneli v Pritličju, smo se pogovarjali z dr. Tomažem Mastnakom o njegovi knjigi “Mladoheglovci: liberalizem, demokratizem, socializem”, ki je izšla pri …

   Shownotes

   V tej izdaji sociološkega podkasta, ki smo ga, kot vedno, posneli v Pritličju, smo se pogovarjali z dr. Tomažem Mastnakom o njegovi knjigi “Mladoheglovci: liberalizem, demokratizem, socializem”, ki je izšla pri Krtini.
   Z avtorjem knjige se je pogovarjal dr. Gorazd Kovačič.

9. Franček Drenovec: Po propadu - pot kapitalizma

   28.04.20261 Std. 36 Min.Staffel 6 · Folge 4Als Nächstes

   V novem sociološkem podkastu Gorazd Kovačič gosti Frančka Drenovca. Pogovarjata se o njegovi knjigi Po propadu: pot kapitalizma.Pogovor smo posneli 20. 4. 2026 v Pritličju.Družbe Zahoda gnijejo in propadajo …

   Shownotes

   V novem sociološkem podkastu Gorazd Kovačič gosti Frančka Drenovca. Pogovarjata se o njegovi knjigi Po propadu: pot kapitalizma.

   Pogovor smo posneli 20. 4. 2026 v Pritličju.

   Družbe Zahoda gnijejo in propadajo. Propadajo že desetletja, a smo to opazili šele zdaj, ko je neoliberalizem že začel prehajati v fašizem. Predmet knjige so »realna« zaledja teh procesov. Prikažejo nam pot kapitalizma: rast, razvoj, nasičenje, razkroj. In onkraj: ekonomija in družba nematerialne blaginje, ki že nastaja po propadu starega materialnega kapitalizma. Narativi stare levice tega ne zmorejo zajeti, medtem ko je neoliberalizem parazitski krizni menedžment, ki skuša z davčnimi, privatizacijskimi, deregulacijskimi in po potrebi tudi desno populističnimi triki podaljšati čas rent in življenjsko dobo starega vladajočega razreda pred njegovim dokončnim zatonom. Ekonomist Franček Drenovec ovrednoti te procese z ostro mislijo in izjemnim stilom ter odpre perspektivo postmaterialnega gospodarstva in družbenih predpogojev za prehod vanj.

10. V gosteh: Pomen pobude My Voice, My Choice

    02.04.20261 Std. 21 Min.Staffel 6 · Folge 3Als Nächstes

    S sociološkim podkastom smo bili na letošnji otvoritvi Dnevov enakosti spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (11. 3. 2026). Osrednji dogodek otvoritve je bil pogovor z naslovom Pravica do …

    Shownotes

    S sociološkim podkastom smo bili na letošnji otvoritvi Dnevov enakosti spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (11. 3. 2026).

    Osrednji dogodek otvoritve je bil pogovor z naslovom Pravica do svobodnega odločanja o rojstvih otrok in telesni avtonomiji: pomen pobude My Voice, My Choice, v katerem so sodelovale: Tina Tomšič, dr. Milica Antić Gaber, dr. Mateja Kožuh Novak, dr. Bojana Pinter in dr. Barbara Rajgelj.

    Pogovor je povezovala Nataša Briški.

11. Osebno: Vera Kozmik Vodušek

    16.02.20261 Std. 17 Min.Staffel 6 · Folge 2Als Nächstes

    V gosteh sociološkega podkasta je bila sociologinja Vera Kozmik Vodušek, nekdanje direktorica Urada za žensko politiko. Lansko leto je minilo 30 let od sprejetja Pekinške deklaracije, ki je bila sprejeta leta …

    Shownotes

    V gosteh sociološkega podkasta je bila sociologinja Vera Kozmik Vodušek, nekdanje direktorica Urada za žensko politiko.

    Lansko leto je minilo 30 let od sprejetja Pekinške deklaracije, ki je bila sprejeta leta 1995 na 4. svetovni konferenci o ženskah v Pekingu. Deklaracija ni govorila le o pravni enakosti žensk in moških, temveč o dejanski (substancialni) enakosti.

    Ta prelomen dogodek smo vzeli kot izhodišče za pogovor z Vero Kozmik Vodušek, ki je v Pekingu vodila slovensko delegacijo. V pogovoru smo spregovorili o pomenu te deklaracije, o stanju trideset let pozneje ter o politikah enakosti spolov v Sloveniji, ki jih je soustvarjala v obdobju, ki ga je sama nekoč opredelila kot čas, ko je bilo mogoče vse in hkrati nič, in ko smo še vedno živeli v prepričanju, da so »danes dovoljene sanje«.

    Pogovor, ki je bil organiziran v okviru Dnevov enakosti spolov na UL FF, je povezoval Roman Kuhar.

    
    

    
    

    
    

    
    

12. Osebno: dr. Julija Sardelić

    26.01.20261 Std. 25 Min.Staffel 6 · Folge 1Als Nächstes

    Gostja tokratne izdaje sociološkega podkasta Osebno je sociologinja Julija Sardelić, raziskovalka in predavateljica, ki je svoje mesto v akademskem svetu našla daleč od doma – na Novi Zelandiji. V podkastu je …

    Shownotes

    Gostja tokratne izdaje sociološkega podkasta Osebno je sociologinja Julija Sardelić, raziskovalka in predavateljica, ki je svoje mesto v akademskem svetu našla daleč od doma – na Novi Zelandiji.

    V podkastu je spregovorila o svoji akademski poti, delu z romsko skupnostjo, izkušnjah mobilnosti in o tem, kaj pomeni delati in poučevati v izrazito večkulturnem okolju. Dotakne se tudi razkoraka med vključujočo retoriko in realnimi politikami, podobnosti med Romi in staroselskimi skupnostmi ter širšega pogleda na svet, ki ga prinaša življenje »na drugem koncu sveta«.

    Želimo vam prijetno poslušanje.

13. Tehno-optimizem ali tehno-pesimizem?

    18.12.20251 Std. 6 Min.Staffel 5 · Folge 13Als Nächstes

    Pozdravljeni v novi epizodi sociološkega podkasta!V okviru “Sociološkega maratona”, ki smo ga izvedli 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, tokrat predstavljamo pogovor, ki ga je …

    Shownotes

    Pozdravljeni v novi epizodi sociološkega podkasta!

    V okviru “Sociološkega maratona”, ki smo ga izvedli 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, tokrat predstavljamo pogovor, ki ga je pripravila Sekcija za sociologijo znanosti.

    Pod naslovom Tehno-optimizem ali tehno-pesimizem? so sogovorniki razpravljali o družbenih in etičnih izzivih sodobnega razvoja znanosti in tehnologije.

    O hitro spreminjajočem se znanstveno-tehnološkem svetu in njegovi vlogi v družbi so spregovorili Olga Markič, Renata Šribar in Stanislav Južnič. Pogovor je vodil Franc Mali.

    Želimo vam prijetno poslušanje!

14. Sodobni svetovni red v primežu populizma, islamofobije in antisemitizma

    11.12.20251 Std. 14 Min.Staffel 5 · Folge 12Als Nächstes

    Lepo pozdravljeni v novi epizodi sociološkega podkasta!V današnjem pogovoru, ki je nastal v okviru Religiološke sekcije kot del “Sociološkega maratona” ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, se …

    Shownotes

    Lepo pozdravljeni v novi epizodi sociološkega podkasta!

    V današnjem pogovoru, ki je nastal v okviru Religiološke sekcije kot del “Sociološkega maratona” ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, se lotevamo perečih tem sodobnosti: populizma, islamofobije in antisemitizma v kontekstu sodobnega svetovnega reda.

    Z gosti Marino Lukšič–Hacin, Samom Uhanom in Anjo Zalto se je o napetostih, strahovih in ideoloških premikih, ki zaznamujejo današnji čas, pogovarjal Aleš Črnič.

    Prijetno poslušanje!

15. Še enkrat več (in vsakič znova): Osebno je politično!

    04.12.20251 Std. 13 Min.Staffel 5 · Folge 11Als Nächstes

    V novi epizodi sociološkega podkasta nadaljujemo s serijo posnetkov iz “Sociološkega maratona”, ki smo ga pripravili 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva.Tokrat se vračamo k eni od …

    Shownotes

    V novi epizodi sociološkega podkasta nadaljujemo s serijo posnetkov iz “Sociološkega maratona”, ki smo ga pripravili 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva.

    Tokrat se vračamo k eni od temeljnih misli feministične in kritične teorije – “osebno je politično”. Sekcija za študije vsakdanjega življenja je pripravila pogovor z naslovom Še enkrat več (in vsakič znova): Osebno je politično!

    O prepletih intime, družbenih struktur in političnih bojev sta razmišljali Tanja Rener in Metka Mencin. Pogovor je vodila Nina Perger.

    Prijetno poslušanje!

    
    

16. Blaginja v času zatona demokracije

    27.11.20251 Std. 13 Min.Staffel 5 · Folge 8Als Nächstes

    V okviru “Sociološkega maratona”, ki smo ga 24. oktobra 2025 izvedli ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, vam danes predstavljamo peti pogovor.V središču tokratnega pogovora, ki so ga pripravile …

    Shownotes

    V okviru “Sociološkega maratona”, ki smo ga 24. oktobra 2025 izvedli ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, vam danes predstavljamo peti pogovor.

    V središču tokratnega pogovora, ki so ga pripravile Sekcija za sociologijo časa, Sekcija za sociologijo politike in družbe ter Sekcija Ekonomija in družba, je vprašanje blaginje v času zatona demokracije.

    O tem vprašanju so razpravljale Aleksandra Kanjuo Mrčela, Jana Javornik in Vesna Leskošek. Pogovor je moderiral Otto Gerdina.

17. Konflikt med znanstveno avtoriteto in osebnimi prepričanji

    20.11.20251 Std. 11 Min.Staffel 5 · Folge 5Als Nächstes

    V okviru »Sociološkega maratona«, ki smo ga izvedli 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, vam danes predstavljamo novo epizodo.Tokrat prisluhnite pogovoru Sekcije za sociologijo …

    Shownotes

    V okviru »Sociološkega maratona«, ki smo ga izvedli 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, vam danes predstavljamo novo epizodo.

    Tokrat prisluhnite pogovoru Sekcije za sociologijo edukacije in Pedagoške sekcije, ki je bil posvečen razmisleku o konfliktu med znanstveno avtoriteto in osebnimi prepričanji. O tej aktualni temi so razpravljali Sašo Dolenc, Marjan Šimenc in Barbara Bedenik. Pogovor je povezovala Veronika Tašner.

    Želimo vam prijetno poslušanje.

18. (Ne)trajnostni svetovi

    17.11.202548 Min.Staffel 5 · Folge 4Als Nächstes

    Jesenski sociološki maraton, v katerem vsak četrtek objavimo novo epizod sociološkega podkasta z okroglih miz ob 60-letnici našega društva, danes prekinjamo z dodatno epizodo, ki smo jo posneli v gosteh. Bili …

    Shownotes

    Jesenski sociološki maraton, v katerem vsak četrtek objavimo novo epizod sociološkega podkasta z okroglih miz ob 60-letnici našega društva, danes prekinjamo z dodatno epizodo, ki smo jo posneli v gosteh.

    Bili smo na predstavitvi nove številke Časopisa za kritiko znanosti, ki nosi naslov (Ne)trajnostni svetovi. Številka je nastala kot rezultat ustvarjalnega dela študentk in študentov sociologije na Fakultete za družbene vede v sodelovanju s študentkami in študenti drugih študijev.

    Uredila sta jo Staša Kolar in Miha Feher, za ČKZ pa KatarinaMajerhold, ki je tudi vodila pogovor z ustvarjalci te posebneštevilke.

    Prisluhnite razmislekom o sodobnih, pogosto krhkih svetovih – in o tem, kako jih mladi raziskovalci in raziskovalke mislijo, preizprašujejo in na novo oblikujejo.

    Vabljeni tudi k branju revije: https://ckz.si/

19. 30-letnica Pekinške deklaracije: pomen in dosežki

    13.11.20251 Std. 9 Min.Staffel 5 · Folge 3Als Nächstes

    V okviru “Sociološkega maratona”, ki smo ga izvedli 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, vam danes predstavljamo novo epizodo. Tokratni pogovor so pripravili v Sekciji za spol in …

    Shownotes

    V okviru “Sociološkega maratona”, ki smo ga izvedli 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, vam danes predstavljamo novo epizodo.

    Tokratni pogovor so pripravili v Sekciji za spol in družbo, posvečen pa je bil 30-letnici Pekinške deklaracije. O njenem pomenu in dosežkih so razpravljali Vera Kozmik Vodušek, Katarina Brvar Strnad in Roman Kuhar. Pogovor je moderirala Jasna Podreka.

    Dostop do gradiv: https://www.sociolosko-drustvo.si/socioloski-maraton-v-podkastih/86806/

    
    

20. Jezik v krasnem novem svetu: kako v digitaliziranem svetu UI pisati, objavljati, poučevati?

    06.11.20251 Std. 8 Min.Staffel 5 · Folge 2Als Nächstes

    24. oktobra 2025 smo ob praznovanju 60-letnice Slovenskega sociološkega društva izvedli “Sociološki maraton” – niz devetih zaporednih okroglih miz, ki so potekale od 9. ure zjutraj do 22. ure zvečer.V tokratni …

    Shownotes

    24. oktobra 2025 smo ob praznovanju 60-letnice Slovenskega sociološkega društva izvedli “Sociološki maraton” – niz devetih zaporednih okroglih miz, ki so potekale od 9. ure zjutraj do 22. ure zvečer.

    V tokratni epizodi vam predstavljamo posnetek druge okrogle mize. Monika Kalin Golob se je s sogovorniki Maco Jogan, Damjanom Popičem in Simonom Krekom pogovarjala o vlogi slovenskega jezika v digitaliziranem svetu – kako v dobi umetne inteligence pisati, objavljati in poučevati?

    Želimo vam prijetno poslušanje!

21. Digitalizacija dela in ekonomije: kritična analiza in alternativni scenariji

    30.10.20251 Std. 1 Min.Staffel 5 · Folge 1Als Nächstes

    24. oktobra 2025 smo v okviru praznovanja šestdesetletnice Slovenskega sociološkega društva izvedli “Sociološki maraton” – devet zaporednih okroglih miz, ki so potekale med 9. uro zjutraj in 22. uro zvečer …

    Shownotes

    24. oktobra 2025 smo v okviru praznovanja šestdesetletnice Slovenskega sociološkega društva izvedli “Sociološki maraton” – devet zaporednih okroglih miz, ki so potekale med 9. uro zjutraj in 22. uro zvečer.

    Tokrat vam predstavljamo posnetek prve okrogle mize. Aleksandra Kanjuo Mrčela se je pogovarjala z Andrejem Kohontom, Barbaro Rajgelj in Tejem Gonzo o digitalizaciji dela in ekonomije.

22. V gosteh: Lažne novice, resnična škoda (LGBTIQ+ osebe v medijskem ogledalu)

    16.06.20251 Std. 33 Min.Staffel 4 · Folge 10Als Nächstes

    Z zadnjo epizodo sociološkega podkasta pred poletnimi počitnicami smo bili v gosteh pri društvu Parada ponosa.V Pritličju smo posneli pogovor o medijih in LGBT, na katerem so sodelovali Marko Milosavljević, Neo …

    Shownotes

    Z zadnjo epizodo sociološkega podkasta pred poletnimi počitnicami smo bili v gosteh pri društvu Parada ponosa.

    V Pritličju smo posneli pogovor o medijih in LGBT, na katerem so sodelovali Marko Milosavljević, Neo Nova in Mitja Blažič, pogovor pa je povezoval Roman Kuhar. Govorili so o vplivu medijev na oblikovanje javnega mnenja, o novinarski etiki, pismenosti ter o lažnih novicah, ki krojijo vsakdan LGBT skupnosti. Prijetno poslušanje!

23. Nasilje med vrstniki: Kako globoko je problem zarezan v naš šolski sistem?

    05.06.20251 Std. 14 Min.Staffel 4 · Folge 9Als Nächstes

    Zakaj je medvrstniško nasilje še vedno pogosto neprepoznano, kako ga ustrezno nasloviti in kakšno vlogo imajo pri tem šole, mediji in družba kot celota?V tokratni epizodi se Veronika Tašner (Pedagoška fakulteta …

    Shownotes

    Zakaj je medvrstniško nasilje še vedno pogosto neprepoznano, kako ga ustrezno nasloviti in kakšno vlogo imajo pri tem šole, mediji in družba kot celota?

    V tokratni epizodi se Veronika Tašner (Pedagoška fakulteta UL) pogovarja s prof. dr. Alešem Bučarjem Ručmanom (Fakulteta za varnostne vede, UM), vodjo projekta Z znanjem nad nasilje, ki razvija sistemska orodja za prepoznavanje in preprečevanje nasilja v šolah, in mag. Martino Peštaj, urednico otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, ki skrbi za medijsko ozaveščanje otrok skozi kampanjo Odpikajmo nasilje.

    Skupaj osvetljujejo, kako pomembna je zgodnja in celostna obravnava nasilja, pomen opazovalcev in moč pozitivnih zgledov. Prisluhnite pogovoru o tem, kako se lahko kot družba odzovemo – in kako pomembno je, da ne ostanemo tiho.

24. Pogovor ob knjigi: V deželi pravljic (Polona Tratnik)

    20.05.20251 Std. 10 Min.Staffel 4 · Folge 8Als Nächstes

    V tokratnem podkastu smo se pogovarjali ob knjigi V deželi pravljic: k družbenim funkcijam pravljičnih narativov (Založba Annales, 2024) avtorice dr. Polone Tratnik.Monografija raziskuje, kako pravljice …

    Shownotes

    V tokratnem podkastu smo se pogovarjali ob knjigi V deželi pravljic: k družbenim funkcijam pravljičnih narativov (Založba Annales, 2024) avtorice dr. Polone Tratnik.

    Monografija raziskuje, kako pravljice soustvarjajo družbeni red, oblikujejo narodno identiteto in zrcalijo politične, gospodarske ter verske odnose v določenem zgodovinskem kontekstu – s posebnim poudarkom na območju Slovenije.

    O vlogi pravljičnih junakov, narodnega preporoda in ideoloških sporočil v evropskih pripovedih se je z avtorico pogovarjal dr. Jan Babnik.

25. Pogovor ob knjigi Digitalizacija dela in življenja

    06.05.202555 Min.Staffel 4 · Folge 6Als Nächstes

    V tokratnem sociološkem podkastu se pogovarjamo ob knjigi“Digitalizacija dela in življenja”, ki je lani izšla pri Založbi FDV in sta jo uredila dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela in dr. Andrej Kohont. Poleg njiju sta …

    Shownotes

    V tokratnem sociološkem podkastu se pogovarjamo ob knjigi“Digitalizacija dela in življenja”, ki je lani izšla pri Založbi FDV in sta jo uredila dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela in dr. Andrej Kohont. Poleg njiju sta na pogovoru sodelovala še dr. Barbara Rajgelj in Leja Markelj, pogovor pa je povezovala Tinca Lukan.

    Sodelujoči na okrogli mizi so razpravljali o priložnostih in tveganjih umetne inteligence v zaposlovanju, pozitivnih vidikih digitalizacije, kot je hibridno delo, ter vzponu platform za skrbstveno delo na domu, pri čemer so se osredotočili na iskanje poti, kako zagotoviti, da bo digitalizacija prinesla več koristi kot škode.

    Prijetno poslušanje!

26. Osebno: prof. dr. Niko Toš

    30.03.20251 Std. 31 Min.Staffel 4 · Folge 5Als Nächstes

    V novi epizodi Sociološkega podkasta Osebno gostimo zaslužnega profesorja Fakultete za družbene vede, Nika Toša. V pogovoru z Romanom Kuharjem spregovori o razvoju empirične sociologije in raziskovanja javnega …

    Shownotes

    V novi epizodi Sociološkega podkasta Osebno gostimo zaslužnega profesorja Fakultete za družbene vede, Nika Toša. V pogovoru z Romanom Kuharjem spregovori o razvoju empirične sociologije in raziskovanja javnega mnenja v Sloveniji, o izzivih tovrstnega raziskovanja v času Jugoslavije, o odnosu med sociologijo in politiko ter o vključevanju slovenskesociologije v mednarodne raziskovalne mreže. Dotakne se tudi svojega bogatega življenjskega popotovanja – spregovori o drevesih, ki jih je posadil in še vedno rastejo, o sebi kot aktivistu ter o nujnosti kritičnega mišljenja in družbenega angažmaja. V pogovoru razkrije tudi, katere knjige so trenutno na njegovi nočni omarici.

    »Nisem prepričan, da v svojem enaindevetdesetem letu zaresrazumem ta čas, saj so ti premiki preveliki,« pravi Niko Toš, »vendar je očitno, da smo na nekem robu – in da moramo prav na tem robu, če želimo obstati, zgraditi novo ravnico za gibanje naprej.«

27. Osebno: prof. dr. Sergej Flere

    27.11.20241 Std. 10 Min.Staffel 4 · Folge 4Als Nächstes

    V sociološki podkast Osebno smo povabili zasl. prof. dr. Sergeja Flereta, ki letos praznuje 80. rojstni dan. Profesor Flere je s svojim aktivnim znanstveno-raziskovalnim delom nedvomno pustil pomemben pečat v …

    Shownotes

    V sociološki podkast Osebno smo povabili zasl. prof. dr. Sergeja Flereta, ki letos praznuje 80. rojstni dan. Profesor Flere je s svojim aktivnim znanstveno-raziskovalnim delom nedvomno pustil pomemben pečat v okviru slovenske sociologije. O njegovih pogledih na razpad Jugoslavije, sociologijo religije, zmago Trumpa in razlogih, zakaj je želel postati sociolog se je z njim pogovarjal Roman Kuhar.

28. Pogovor ob knjigi: Tomaž Mastnak (Civilna družba)

    20.11.20241 Std. 17 Min.Staffel 4 · Folge 3Als Nächstes

    Tomaž Mastnak obdeluje pojem civilne družbe ter opisuje in razlaga njegove rabe in diskurzivni potencial v historični perspektivi. Pojem ima v zahodni politični misli dolgo zgodovino. Mastnak posveča pozornost …

    Shownotes

    Tomaž Mastnak obdeluje pojem civilne družbe ter opisuje in razlaga njegove rabe in diskurzivni potencial v historični perspektivi. Pojem ima v zahodni politični misli dolgo zgodovino. Mastnak posveča pozornost najprej modernemu pojmovanju civilne družbe od škotskih razsvetljencev do Hegla in mladoheglovcev. V nadaljevanju podrobno prikaže »ponovno odkrije« civilne družbe v 1970. in 1980. letih v Vzhodni Evropi, ko je »civilna družba« postala vodilna ideja demokratične opozicije na poti iz socializma. Najobsežnejši razdelek je posvečen razpravam o civilni družbi v »osemdesetih« v Sloveniji. Pisec podrobno predstavi nastanek civilne družbe pri nas tako z vidika nastanka mreže civilno-družbenih iniciativ, kot z vidika oblikovanja novega idejnega, političnega in kulturnega polja.Izid takšne publikacije je imeniten povod za vnovičen razmislek o obdobju osemdesetih let v Sloveniji in o vlogi, ki jo je takrat odigral koncept civilne družbe. Z besedami avtorja: »'Civilna družba' je dejansko bila manj ideja, kot je bila posoda za vse mogoče ideje.«

    V pogovoru sta se sogovornika osredotočila na ponovno odkritje »civilne družbe« v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja v vzhodni Evropi in še posebej v Sloveniji. Poleg tega sta se dotaknila tudi alternativnih gibanj tistega obdobja, teoretske, glasbene in politične scene osemdesetih in nenazadnje dediščine takratnih civilnodružbenih bojev in vprašanja političnega prisvajanja osemdesetih.

    
    

29. Pogovor ob knjigi Ćrtice: Tina Perić in Goran Vojnović

    15.10.20241 Std. 21 Min.Staffel 4 · Folge 2Als Nächstes

    V novi izdaji sociološkega podkasta smo se pogovarjali ob knjigi Tine Perić »Ćrtice«. Z avtorico in z Goranom Vojnovićem, avtorjem spremne besede, se je pogovarjala Milica Antić Gaber. *** Prvenec Tine Perić …

    Shownotes

    V novi izdaji sociološkega podkasta smo se pogovarjali ob knjigi Tine Perić »Ćrtice«. Z avtorico in z Goranom Vojnovićem, avtorjem spremne besede, se je pogovarjala Milica Antić Gaber.

    ***

    Prvenec Tine Perić, čeprav se loteva zahtevne tematike – izbrisa – in čeprav zaboli skoraj vsak ob tem zapisan stavek, ni zagrenjeno branje. Birokratska poteza, ki je zadobila v otroškem življenju glavne junakinje posebno ime – »problem s papirji« –, Mijinega očeta ni samo izbrisala iz registra stalnega prebivalstva in mu onemogočila delati ter odvzela vseh pravic, temveč ga je tako rekoč izbrisala tudi iz njenega življenja. Na srečo ne trajno.

    Eden najmočnejših delov njene knjige je zato prav del, v katerem reflektira celotno situacijo brez težkih besed, kletvic in udarcev nazaj, a hkrati razvije dovolj razvidno in ostro kritiko tega sramotnega početja ki je zaznamovalo toliko življenj posameznikov, posameznic, njihovih družin, njihovih sorodnikov, naših sosedov.

    Roman Ćrtice v prvi vrsti govori o izbrisu, izjemno boleče poglavju v življenju neke družine, a je tudi veliko več kot to. Je leposlovno delo, pa tudi družbeno kritična analiza tistega obdobja, skozi oči odraščajoče deklice, in njeno videnje takratnega časa, medčloveških odnosov.

    Goran Vojnović o knjigi: »Vem pa, da je Tini Perić uspela izjemna knjiga in da smo bralci dobili prepričljiv, pretresljiv in pronicljiv vpogled v življenje na oni strani za nas nevidne črte. Ali nevidnih črtic. Pardon, ćrtic. Tina Perić nam je odprla vrata v življenje izbrisanih, v izbrisano življenje, kot ga je doživljala sama. Leta. Desetletja.«

30. Stereotipi v otroški in mladinski literaturi - Anja Štefan in Irena Matko Lukan

    16.09.20241 Std. 9 Min.Staffel 4 · Folge 1Als Nächstes

    Kaj počnejo sodobne kraljice v pravljicah? In kje je mesto kraljev? Kako obravnavati seksizme v folklornem gradivu, v ljudskih pripovedkah? Ali lahko posežemo vanje? In zakaj je zgodba o družini z dvema očetoma …

    Shownotes

    Kaj počnejo sodobne kraljice v pravljicah? In kje je mesto kraljev? Kako obravnavati seksizme v folklornem gradivu, v ljudskih pripovedkah? Ali lahko posežemo vanje? In zakaj je zgodba o družini z dvema očetoma povzročila tak škandal? O vsem tem smo razpravljali v prvi epizodi četrte sezone sociološkega podkasta.

    Pogovor, ki ga je pripravil Oddelek za sociologijo UL FF, je bil posnet 8. maja 2024 na Filozofski fakulteti v okviru njihovih Dnevov enakosti spolov. Roman Kuhar se je pogovarjal s pisateljico, pesnico in pravljičarko Anjo Štefan ter urednico pri Mladinski knjigi Ireno Matko Lukan. Gostji sta spregovorili o tem, kako se soočata s spolno stereotipizacijo v otroški literaturi in kako se ji sodobna literatura lahko na inovativen in poučen način izogne.

Hier stehen die neuesten 40 von 50 Folgen. Ältere Folgen findest du im Feed des Podcasts.