
JOŽE KOTNIK, TERRA COTTA | Rokodelec, ne biznismen | Arhitektovi dialogi #37.2
Notas do episódio
Jože mi pove, kako se človek nauči obrti, ki je nihče ne uči.
Prva opečna tla je položil sam sebi doma, informacije pa iskal tako, da je hodil gledat čez ramo mojstru stare šole — in ta ga je nekega dne vzel s sabo.
Pogovarjava se o treh različnih proizvodnih postopkih, o pečeh na drva, ki so velike kot kopalnica in jih z vrha zazidajo z glino, ter o vasi, ki na istem mestu žge glino že 400 let. Razloži mi, zakaj je nehal polagati keramiko in velike porcelanske formate: reklamacije vedno padejo na izvajalca, laboratorijski test traja mesec dni, tlak pa popusti po sedmih letih.
In pove tisto, kar je jedro te epizode — imel je zaposlene, pa je hitro odnehal, ker je rokodelec in ne biznismen.
Za konec življenje potujočega obrtnika in stavek, ki ostane: denar v njegovem poklicu leži na tleh, pobirati pa ga je treba nakolenih.