Goreči grm
- Episódios
- 99
- Publicação
- mensal
- Último episódio
- 9 nov 2026
Sobre o podcast
Že veš, kaj je tvoj edinstven prispevek k boljšemu svetu in kako ga udejanjiti? V podkastu Goreči grm razkrivamo močne zgodbe tistih, ki že živijo svoje poslanstvo, da lahko TI najdeš navdih, odkrivaš svoje goreče grme in pogumno stopiš na novo pot.
Episódios 99
#098: David Sipoš – Pol leta garam v eno smer, On pa rešitev najde čisto drugje
Obrazec za stoti Goreči grm: https://forms.gle/jPpoBGsuL6q5MD2RA===Tokrat je z menoj filmski ustvarjalec David Sipoš. Kot boste slišali, je kamero prvič držal v rokah kot dijak na misijonu v Albaniji, danes pa …
Notas do episódio
Obrazec za stoti Goreči grm: https://forms.gle/jPpoBGsuL6q5MD2RA
===
Tokrat je z menoj filmski ustvarjalec David Sipoš. Kot boste slišali, je kamero prvič držal v rokah kot dijak na misijonu v Albaniji, danes pa vodi ekipo Studia Siposh z več kot 20 zaposlenimi.
Studio Siposh je znan po kakovostnih slovenskih filmih z vsebinami, ki se jih drugi le redko lotevajo - najpogosteje gre za filme s krščansko ali domovinsko noto. Poleg tega pa delajo tudi za tujino. Filmi, ki v njihovih rokah nastajajo za ameriško televizijo EWTN, dosežejo tudi po več kot milijon gledalcev in se predvajajo na več kontinentih.
Teme pogovora z Davidom so bile vse prej kot lahkotne. Veliko sva se pogovarjala o rasti ekipe in rasti njenega učinka, pa tudi o »davkih«, ki jih rast prinese s sabo. Govorila sva tudi o delu z ekipo, kaj Davidu pomeni »pustiti kamero in montažni program« ter se ukvarjati z ljudmi. In nenazadnje, o Božji volji. Kako gre ta s postavljanjem ciljev podjetja in na kakšen način so prizadevanja vodje, kakršen je David, sploh blagoslovljena?
Pa še to: bliža se stoti Goreči grm. In ob tej priložnosti me resnično zanima tvoje mnenje. Pripravil sem kratek spletni obrazec, v katerega lahko vpišeš kakšen sad, zgodbo, željo za naprej … Povezavo najdeš v opisu te epizode. Resnično ti bom hvaležen, če se ustaviš in ga izpolniš ter tako sooblikuješ stoto epizodo Gorečega grma.
#097: Mia Koritnik – Slepota me vedno znova uči zaupanja
Tokrat je z menoj Mia Koritnik, vsestransko aktivna študentka tretjega letnika Filozofske fakultete v Ljubljani.Mia obožuje branje in učenje, za seboj ima nekaj odmevnih pevskih nastopov, v srednji šoli je bila …
Notas do episódio
Tokrat je z menoj Mia Koritnik, vsestransko aktivna študentka tretjega letnika Filozofske fakultete v Ljubljani.
Mia obožuje branje in učenje, za seboj ima nekaj odmevnih pevskih nastopov, v srednji šoli je bila zlata maturantka, sem ter tja kdaj pričuje mladim, pri Britanskem veleposlaništvu je sodelovala v akciji »ambasadorka za en dan«, kdaj pa kdaj rada tudi preizkusi kak nov šport – in to kljub dejstvu, da je v otroštvu, kot štiriletna deklica, popolnoma oslepela.
Kot boste slišali, nas je Mia v epizodi spustila globoko v svoj notranji svet, v katerem se prepletajo pristni občutki – tako veselja, navdušenja in uspešnosti, kot tudi negotovosti in strahu.
Domnevam, da se je vsak od vas na določenem področju življenja že kdaj počutil nezadostnega, prikrajšanega in nekonkurenčnega, hkrati pa neskončno ljubljenega in dragocenega. Prav zato morate nujno slišati, kako mojstrsko je te občutke orisala Mia.
#096: Urška Jeglič – Ker študiram islam, sem boljša katoličanka
Tokrat je z menoj Urška Jeglič, žena, mama in docentka na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Tam med drugim proučuje različne religije, največ pa ve o islamu. Na fakulteto se je pravkar vrnila po …
Notas do episódio
Tokrat je z menoj Urška Jeglič, žena, mama in docentka na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Tam med drugim proučuje različne religije, največ pa ve o islamu. Na fakulteto se je pravkar vrnila po zaključeni prvi porodniški.
Urška veliko ve o religijah. Že po kratkem pogovoru vidiš, kako načitana je in kako visoko sposobnost pomnjenja in povezovanja podatkov ima. V času, ko veliko ljudi bere le še površno, je to nekaj, kar me navdušuje.
Dragocena se mi zdi še ena njena lastnost: da zna različne religije postaviti v zgodovinski in geografski kontekst. Ko sem pred podkastom, pa tudi tekom snemanja, poslušal njene razlage, sem se zavedel, koliko različnih praks se pojavlja, ko prakticiramo našo vero. In tudi, kaj je zares v jedru naše vere, kaj pa je navlaka oz. folklora – in bi bilo povsem neškodljivo tudi, če bi kaj naredili drugače.
Ob koncu epizode pa sem bil deležen prav posebnega presenečenja: Urška je vzela Koran in v njem prebrala eno od zgodb, ki se nanašajo na Mojzesa in goreči grm.
#095: Tvegaš preveč ali premalo? (Benjamin Siter, Jakob Štrbenk)
Tole epizodo snemamo konec avgusta, ko se nekoliko bolj mirno poletje počasi prelomi v začetek šolskega, študijskega in delovnega leta.In kot je v Gorečem grmu ob koncu avgusta že ustaljena navada, sem v studio …
Notas do episódio
Tole epizodo snemamo konec avgusta, ko se nekoliko bolj mirno poletje počasi prelomi v začetek šolskega, študijskega in delovnega leta.
In kot je v Gorečem grmu ob koncu avgusta že ustaljena navada, sem v studio povabil dva prijatelja: Benjamina Siterja in Jakoba Štrbenka. Z namenom, da drug z drugim podelimo nekaj svojih spoznanj ter si damo nov zagon. Jakob in Benjamin sta namreč oba človeka, ki se načrtno trudita večati svoje kapacitete in osebnostno rasti.
Tokrat smo govorili o tveganjih. Brez tveganja se v življenju ne zgodi prav veliko. Odločitev za poroko, razvoj kariere, vzgoja otrok, selitev družine, odprtje podjetja, sledenje gorečemu grmu, vse to s seboj prinaša tveganja.
Toda: kdaj je tveganja preveč, kdaj pa premalo? Kakšni so občutki v prvem in v drugem primeru? Kakšna je sploh definicija tveganja? Kako se s tveganjem soočajo svetopisemski liki? Predvsem pa konkretno: kaj si tvegal v lanskem letu in kaj se kaže za letos?
#094: Andraž Arko – Ravno diplomiral sem, potem pa še enkrat vse od začetka
Tokrat je z menoj duhovnik in frančiškan Andraž Arko. Ljubljančan, ki je v samostan vstopil pri 25 letih, deloval v več ljubljanskih župnijah, zdaj pa sluši kot župnik v Nazarjah.Andraža že več kot četrt …
Notas do episódio
Tokrat je z menoj duhovnik in frančiškan Andraž Arko. Ljubljančan, ki je v samostan vstopil pri 25 letih, deloval v več ljubljanskih župnijah, zdaj pa sluši kot župnik v Nazarjah.
Andraža že več kot četrt stoletja poznam kot človeka z jasno besedo, ki je, kadar je to potrebno, tudi brez dlake na jeziku.
Zato sem pogovor z njim, poleg za odkrivanje njegovih gorečih grmov, izkoristil tudi za iskreno izmenjavo pogledov na pojave v Cerkvi in zunaj nje. Za takšne, o katerih se sicer pogosto ne pogovarjamo tako odprto. Poslušajte in boste videli, kaj imam v mislih.
Andraža cenim tudi kot zelo dobrega poznavalca moške duše in moškega načina razmišljanja o Bogu. Pogosto gosti duhovne vaje za moške, sodeloval pa je tudi pri prevodu knjige Pot mladeniča z dekleti, o kateri smo v tem podkastu že govorili.
Skratka, en tak poletni moški pogovor, ob katerem bi prav teknilo še kakšno pivo. Midva si ga nisva, vi pa si ga morda lahko ob poslušanju privoščite!
Naj uvodoma opozorim še na celoletno usposabljanje Vodenje 9,7 v letu 2026/2027, za katerega že zbiramo prijave. Gre za res lepo izkušnjo povezanosti, poguma in pridobivanja voditeljskih kompetenc za delo v Cerkvi. Pojdite na vodenje97.si in preberite več.
#093: Leon Jagodic – Skušnjava voditelja je, da kdaj popusti zaradi ljubega miru
Tokrat je z menoj Leon Jagodic, mož, oče štirih otrok, zadnjih osem mesecev pa tudi direktor zavoda iskreni.net- ene največjih neprofitnih organizacij s poslanstvom podpiranja družin v Sloveniji. Leon je …
Notas do episódio
Tokrat je z menoj Leon Jagodic, mož, oče štirih otrok, zadnjih osem mesecev pa tudi direktor zavoda iskreni.net- ene največjih neprofitnih organizacij s poslanstvom podpiranja družin v Sloveniji. Leon je vodenje prevzel od ustanovitelja zavoda, Igorja Vovka, ki je bil že gost v 24. epizodi Gorečega grma.
Kot tipičen diplomirani laiški teolog je imel Leon po končanem študiju široko teoretično znanje in nekaj odprtih možnosti, a hkrati nobena ni bila zelo jasno odprta.
V epizodi sva tako govorila o njegovih mladih letih, ko se je še odločal za študij teologije, pa o tem, kako je odkril svoje poslanstvo, za katerega zdaj pravi, da ga živi v polnosti in z veseljem. Govorila sva tudi o tem, česa vse se je moral kot diplomirani teolog še naučiti v praksi, veliko pa seveda tudi o tem, kako doživlja prehod iz delavca v voditelja.
Kot človek, ki pomemben del življenja posveča opazovanju in pospeševanju razvoja voditeljev, še posebej tistih, ki delujejo v civilni družbi ali v Cerkvi, vedno znova doživljam kot praznik, ko se »rodi« nov voditelj. Kako močno si želim, da bi jih bilo še več. In, kdo ve, morda je pa prav s tem namenom posneta tudi ta epizoda.
#092b: Gašper Berčič - Vodenje je hoja, ne tek
Tokrat je z menoj Gašper Berčič, mož, oče petih otrok, pred nekaj leti elektro inženir in razvijalec komunikacijskih naprav, danes pa direktor salezijanske založbe Salve, ki s knjigami, tiskarno, pa tudi na …
Notas do episódio
Tokrat je z menoj Gašper Berčič, mož, oče petih otrok, pred nekaj leti elektro inženir in razvijalec komunikacijskih naprav, danes pa direktor salezijanske založbe Salve, ki s knjigami, tiskarno, pa tudi na druge načine katehiste, pastoralne delavce in voditelje podpira pri vzgojnem in pastoralnem delu.
Ja, prav ste slišali. Gašper je pred nekaj leti popolnoma zamenjal panogo, in to, na nek način bi lahko rekli: iz bolj tehnološko naravnane v takšno, ki jo sodobna tehnologija vedno bolj izpodriva.
Poleg tega je zapustil delovno mesto z le nekaj manjšimi vodstvenimi nalogami in postal direktor.
Seveda takšna zgodba v meni hitro sproži več vprašanj. Kako je po teh letih zbral pogum za tako radikalno menjavo panoge? Kako je v Gašperju skozi čas ta klic zorel? Kje je pridobil voditeljske kompetence? In kaj se mu zdi pri vodenju najbolj pomembno?
O vsem tem sva se pogovarjala, posebej zanimiv pa se mi je zdel zadnji del pogovora, ko je Gašper govoril o svojih navadah, s katerimi v svojem življenju, razpetem med družino in vodstveno službo, skuša ohranjati določeno mero reda.
#091: 50-letnika delata obračun (Ambrož Demšar)
Tokratna epizoda je nekoliko posebna. Pravzaprav je nekoliko poseben čas, v katerem je nastala.Čez nekaj dni se bom petdesetič zapeljal okoli sonca in v naši kulturi ta starost pogosto pomeni nekakšno …
Notas do episódio
Tokratna epizoda je nekoliko posebna. Pravzaprav je nekoliko poseben čas, v katerem je nastala.
Čez nekaj dni se bom petdesetič zapeljal okoli sonca in v naši kulturi ta starost pogosto pomeni nekakšno prelomnico. Organiziranje velikih zabav in srečanj ni nekaj, kar bi mi ob tej priložnosti prišlo na misel, ves čas pa sem čutil, da bi bilo ta dogodek vendarle smiselno na nek način zaznamovati.
Ko sem pred nekaj dnevi prišel v šolo na roditeljski sestanek devetih razredov, je 50. rojstni dan ravno na tisti dan praznoval Ambrož Demšar, učitelj matematike, skavt, mož in oče, ki ga, sicer le na daleč, poznam že iz mladosti, ga pa zaradi njegove osebnosti zelo spoštujem. Voščil sem mu in dejal, da nisem vedel, da sva bila rojena tako blizu skupaj. Le 18 dni narazen!
In čez nekaj dni se je rodila ideja. Povabil sem ga na obračun dveh 50-letnikov. Matematika je seveda naredila svoje - pogovarjala sva se le nekaj ur po tem, ko sva bila skupaj stara 100 let. On 50 plus 9 dni, jaz pa 50 minus devet dni.
Po pogovoru je moje spoštovanje do Ambroža le še naraslo. Boste videli, zakaj – saj sva prvi del namenila njegovim gorečim grmom in poslanstvu. Poleg tega pa mi je pogovor z Ambrožem pomagal tudi nekoliko bolje ozavestiti to številsko prelomnico in razplamteti hvaležnost za vse, česar sem bil v življenju deležen.
#090: Stane Bešter – Pustimo drug drugemu dihati
Br. Stane Bešter je kapucin, trenutno pa tudi predstojnik kapucinske skupnosti v Kančevcih v Prekmurju.Skupnost, katere predstojnik je, upravlja s tamkajšnjim Domom duhovnosti, ki je eden najboljših krajev za …
Notas do episódio
Br. Stane Bešter je kapucin, trenutno pa tudi predstojnik kapucinske skupnosti v Kančevcih v Prekmurju.
Skupnost, katere predstojnik je, upravlja s tamkajšnjim Domom duhovnosti, ki je eden najboljših krajev za umiritev in duhovno poglobitev, kar jih lahko najdete v Sloveniji.
Staneta pa v Goreči grm nisem povabil zaradi njegovih trenutnih zadolžitev. Še vedno se spominjam trenutka pred 30 leti, ko sem ga prvič srečal. Bilo je na Prešercu v središču Ljubljane, kjer je s kitaro v roki neutrudno prepeval.
No, takšno sliko je ob pogledu na Staneta mogoče pogosto videti še danes - kljub temu, da bo prav letos dopolnil 70 let.
Stvar, ki jo pri br. Stanetu opazujem že tri desetletja, je veselje. Skoraj vedno, ko ga srečam, se mi zastavi isto vprašanje: kje ga črpa? Ne gre namreč le za petje, gre tudi za način, kako te sprejme, za način govora, tudi za teme, ki jih izbira.
Po treh desetletjih sem mu to vprašanje končno zastavil.Kot boste slišali, je mojo pozornost z veselja kaj hitro preusmeril na srečo. S sreče pa na bratstvo, brazgotine, blagre …
#089: Damijan Dolinar – Če imaš vsega preveč, nisi nesposoben, ampak sposoben
Tokrat je z menoj Damijan Dolinar, ki je večino svoje kariere posvetil financam. Sedel je v treh upravah bank in bil v določenem obdobju odgovoren za kar 3 milijarde evrov. Pred nekaj leti pa je Damijan …
Notas do episódio
Tokrat je z menoj Damijan Dolinar, ki je večino svoje kariere posvetil financam. Sedel je v treh upravah bank in bil v določenem obdobju odgovoren za kar 3 milijarde evrov. Pred nekaj leti pa je Damijan zapustil svet bančništva in se podal v vode svetovanja in coachinga.
Zanimalo me je, kaj je bil razlog za to spremembo: za pot iz sveta velikih korporacij v podjetje, kjer je on sam edini član svoje ekipe. Mu je korporativni svet morda postal prenaporen?
Drugi razlog za pogovor je bilo vprašanje, katere lastnosti so pomembne v njegovem bivšem svetu. Kaj mora človek imeti, da je izbran za nosilca tako velike odgovornosti?
In tretji razlog: Damijan se je, skupaj z ženo, soočal tudi z nepopolnostmi. V njunem primeru je šlo za neplodnost. Po različnih poskusih sta se odločila za posvojitev in zdaj te poti nikakor ne obžalujeta. A ni bila lahka!
Naj pa povem še, da na Socialni akademiji skupaj z Damijanom v aprilu pripravljamo delavnico o upravljanju s časom. Njen naslov je: 100 %: vse ob svojem času. V tej delavnici Damijan ne bo le poučeval tehnik ampak boste odkrivali predvsem globlji, drugačen pogled nase in na svoje naloge.
#088: Peter Merše – Bomo žrtve ali junaki? Lahko se odločimo!
Tokrat je z menoj Peter Merše, eden od dveh ustvarjalcev podkasta Tedenski safari. Gre za, vsaj po mojem okusu, enega najboljših političnih podkastov v Sloveniji, zato se morda predvolilni čas, v katerem je …
Notas do episódio
Tokrat je z menoj Peter Merše, eden od dveh ustvarjalcev podkasta Tedenski safari. Gre za, vsaj po mojem okusu, enega najboljših političnih podkastov v Sloveniji, zato se morda predvolilni čas, v katerem je epizoda nastala, zdi kar primeren za tak pogovor.
Res je. Vendar razlog, da sem Petra povabil v studio, še zdaleč ni politične sorte. Poznava se že kakšnih 15 let in izstopal je že takrat. Kot dijak Škofijske klasične gimnazije in član krožka Škofijska strela je organiziral okrogle mize z družbeno tematiko. Že takrat se je na daleč videlo, da ga politika in družba zanimata. Vendar pa je bila njegova pot do političnega novinarstva še zelo ovinkasta.
Študiral je računalništvo, v študentskih časih pa se je predano udejstvoval tudi kot skavtski voditelj in kot turistični vodič.
Kako je takšna oseba pristala najprej na mediju Domovina,zdaj pa na Zanima.me? Več v epizodi!
V njej pa boste med drugim izvedeli tudi, kako novinar lahko najde smisel svojega dela tudi sredi kričečega in navijaškega političnega sveta, ki je danes žal realnost. Peter je namreč svoje poslanstvo ubesedil na zelo zanimiv način.
#087: Nejc Škoberne – Če ne bi bil naiven, te knjige ne bi prevedel
Tokrat sem se pogovarjal z Nejcem Škobernetom – možem, očetom petih sinov, sicer pa računalniškim inovatorjem in tudi ustanoviteljem več zagonskih podjetij.Ideja o tem, da bi Nejca povabil v Goreči grm, se je …
Notas do episódio
Tokrat sem se pogovarjal z Nejcem Škobernetom – možem, očetom petih sinov, sicer pa računalniškim inovatorjem in tudi ustanoviteljem več zagonskih podjetij.
Ideja o tem, da bi Nejca povabil v Goreči grm, se je porajala kar nekaj časa. Verjetno celo nekaj let. Okoli novega leta pa je dobila še dodaten pospešek.
Nejc se je namreč sredi lanskega leta skupaj s še tremi prijatelji, lotil prevajanja knjige Pot mladeničev z dekleti. Knjige, ki se na prvi pogled za »krščanski svet« zdi nekoliko nenavadna, saj govori tudi o tem, kako uporabljati t. i. moško moč in z njo osvajati dekleta.
Sam sem knjigo prebral kmalu po izidu in ponudila mi je nekaj izhodišč za nekoliko drugačno razmišljanje o moškosti, dostojanstvu, statusu, vodenju in odnosu do žene.
Pogovor z Nejcem je zato v veliki meri tekel o vseh teh stvareh. Tisti, ki pogosto spremljate Goreči grm, veste, da so nekatere epizode usmerjene v biografije ljudi, druge pa so tematske, na primer o kakšni knjigi ali pomembnem vprašanju. No, tale pa je pol-pol.
Z Nejcem veliko govoriva o moški moči in odnosu do žensk, vse to pa se prepleta z njegovo osebno zgodbo, ki je prav v tem letu na veliki in zanimivi prelomnici. Prisluhnite, zakaj!
#086: Luka Oven – Dajmo mu priložnost!
Tokrat sva se pogovarjala z Luko Ovnom, ki je v družinskem življenju mož in oče, dela pa kot koordinator Mlade Karitas na nacionalni ravni.Kot boste slišali, Luka ni imel najlažjega otroštva in v pogovoru se mi …
Notas do episódio
Tokrat sva se pogovarjala z Luko Ovnom, ki je v družinskem življenju mož in oče, dela pa kot koordinator Mlade Karitas na nacionalni ravni.
Kot boste slišali, Luka ni imel najlažjega otroštva in v pogovoru se mi je zdelo zanimivo, kam je postavil začetek svoje zgodbe sodelovanja s Karitas: v svoje zgodnje otroštvo, ko sta bila storitev Karitas deležna skupaj z mamo. Pogovor z njim prinaša velik kontrast, od malega Luka, katerega življenje bi lahko bilo tudi zelo drugačno, pa do današnjih dni, ko je močno dejaven celo na evropski ravni.
#085: Peter Pučnik – Strežba za šankom je lepa priložnost za oznanjevanje
Peter Pučnik je duhovnik, salezijanec in človek mnogih talentov.Po novi maši, ki jo je pel na prelomu tisočletja, je bil Peter vodja duhovnih vaj v Želimljem, vzgojitelj v tamkajšnjem dijaškem domu, nato vodja …
Notas do episódio
Peter Pučnik je duhovnik, salezijanec in človek mnogih talentov.
Po novi maši, ki jo je pel na prelomu tisočletja, je bil Peter vodja duhovnih vaj v Želimljem, vzgojitelj v tamkajšnjem dijaškem domu, nato vodja rakovniške glasbene šole, sledilo pa je skoraj 10-letno vodenje zavoda Marianum v Veržeju – dokler se ni pred kratkim zopet vrnil v Želimlje.
Ob vseh teh vlogah pa je Peter znan tudi kot glasbenik – njegove so mnoge duhovne pesmi, ki jih danes pojejo mladi – in pa kot terapevt.
Povod, da sem Petra povabil v Goreči grm, pa niso vse njegove »delovne zmage«. V zadnjih nekaj letih, od 2019 naprej, so namreč mnoge bolezni močno načele njegovo zdravje. V tem jesenskem času, ko je noč vedno daljša, dnevi pa za marsikoga vedno bolj turobni in tudi fizično vse bolj naporni, se mi Peter zdi pravi prinašalec veselja.
Kljub temu, da mnogih svojih talentov zaradi bolezni ne more več uresničevati tako kot pred nekaj leti, ali pa morda prav zato, je ohranil in še okrepil tisto, kar se zdi najpomembnejše. Vas zanima, kaj je to?
#084: Zef Berišaj – Če oče umre, družino prevzame najstarejši sin, toda …
Zef Berišaj je v Sloveniji živeči Albanec, mož, oče in vodja socialnega cirkusa Fuskabo, ki deluje pri salezijancih na Kodeljevem.Socialni cirkus je zanimiva pogruntavščina. Njeno bistvo sploh ni v cirkusu …
Notas do episódio
Zef Berišaj je v Sloveniji živeči Albanec, mož, oče in vodja socialnega cirkusa Fuskabo, ki deluje pri salezijancih na Kodeljevem.
Socialni cirkus je zanimiva pogruntavščina. Njeno bistvo sploh ni v cirkusu ampak v dih jemajočih dejavnostih, ki otroke in najstnike, predvsem tiste, ki ne odraščajo ravno v urejenih razmerah, tako močno privlačijo, da se vanje vključijo. In te dejavnosti nato počasi a vztrajno spreminjajo njihova življenja.
Zef je otroštvo in mladost preživel v skromni družini v Podgorici (Črna Gora) kot prebivalec tamkajšnje albanske manjšine. Kot otrok se je srečal s slovenskimi salezijanci, ki so takrat vodili Podgoriško katoliško župnijo.
Sčasoma pa je odrasel in odšel na faks v dve uri oddaljen Kotor. Otroška leta so postala preteklost in odpirati so se mu začele zanimive službe.
Če bi mu takrat kdo rekel, da bo čez 15 let živel v Ljubljani in tam ustanovil ter vodil cirkus, bi ga imel najbrž za norca. Cirkus ga takrat konec koncev ni niti malo zanimal. A zgodba se je začela plesti drugače.
Res vam privoščim, da spoznate Zefa. Je namreč eden tistih ljudi, ob katerih se človek počuti slišanega, sprejetega, navdihnjenega.
In … mar ni čudovito? Človek albanskega porekla pride v Slovenijo in tu ustanovi ter razvija družbeno inovacijo, ki jo hodijo gledat ljudje iz vse Evrope, s pomočjo katere POP TV išče talente za šov Slovenija ima talent in ki spreminja mnoga življenja mladih ljudi?
#083: Zakaj se cilji (ne) uresničijo? (Benjamin Siter, Jakob Štrbenk)
Katere so najpogostejše ovire, zaradi katerih se naši cilji ne uresničujejo?Konec lanskega avgusta smo se s prijateljema, JakobomŠtrbenkom, uspešnim mednarodnim podjetnikom s področja marketinga, in z …
Notas do episódio
Katere so najpogostejše ovire, zaradi katerih se naši cilji ne uresničujejo?
Konec lanskega avgusta smo se s prijateljema, JakobomŠtrbenkom, uspešnim mednarodnim podjetnikom s področja marketinga, in z Benjaminom Siterjem, vodjem gibanja Družina in Življenje, srečali z vprašanjem »Kje si bil pred 5 leti in kje želiš biti čez 5 let?«
Pogovor je bil navdihujoč in prejeli smo veliko odzivov.Zato sem Jakoba in Benjamina povabil še enkrat, tokrat z nadaljevalnim vprašanjem: Zakaj se cilji (ne) uresničijo?
Pravzaprav vse tole bolj podrobno še enkrat razložim vnadaljevanju, zato na tem mestu le še obveščam, da so prijave na usposabljanje Vodenje 9,7 odprte. Gre za celoletno usposabljanje za voditelje v Cerkvi, duhovnike in laike, z desetimi odličnimi izvajalci. Več na https://vodenje97.si/.
#082: Janez Cepin – V računalništvu so bili trije poklici: luknjačica, programer in organizator
Tokrat nekaj posebnega – epizoda z mojim očetom, Janezom Cepinom.Rodil se je med drugo svetovno vojno in že takoj ostal brezočeta. Odraščal je v Žireh, že za srednjo šolo pa je odpotoval v Ljubljano. Izšolal se …
Notas do episódio
Tokrat nekaj posebnega – epizoda z mojim očetom, Janezom Cepinom.
Rodil se je med drugo svetovno vojno in že takoj ostal brezočeta. Odraščal je v Žireh, že za srednjo šolo pa je odpotoval v Ljubljano. Izšolal se je za gimnazijskega učitelja fizike, a kot boste slišali v epizodi, je ta poklic kmalu opustil. Kot eden prvih se je podal v svet računalništva, ki pa je bil, kot boste prav tako slišali, zelo drugačen od današnjega.
Očijeva zgodba ni toliko zgodba o prisluškovanju Božjemu klicu. O Bogu in takšnih stvareh se doma nismo nikoli prav veliko pogovarjali.
Je pa vsekakor to zgodba o edinstvenem prispevku k boljšemu svetu, ki ga je oči udejanjal na področju računalništva. Naj to ilustriram samo s prigodo, ki naj bi se zgodila še pred mojim rojstvom, torej v prvi polovici 70. let prejšnjega stoletja: ko je oči kot eden prvih, če ne celo prvi v takratni Jugoslaviji, prišel na občino, da bi odprl obrt s področja računalništva (podjetja takrat še ni bilo mogoče odpreti), naj bi mu tam rekli: »Tovariš, a vi mene zaje* …?«
#081: Bojan Doljak – Življenje je zahtevno, a zelo lepo!
Bojan Doljak je mož, oče, farmacevt, Jezusov učenec in pričevalec iz Logatca.Kratko srečanje z njim pred več kot desetletjem in iskriv pogovor z njim je bil dogodek, ki sem si ga zapomnil vse do danes. Bojan je …
Notas do episódio
Bojan Doljak je mož, oče, farmacevt, Jezusov učenec in pričevalec iz Logatca.
Kratko srečanje z njim pred več kot desetletjem in iskriv pogovor z njim je bil dogodek, ki sem si ga zapomnil vse do danes. Bojan je namreč oseba z zelo edinstvenim tokom misli in takšni ljudje, če so dovolj ponižni in odprti, se mi zdijo vedno zelo zanimivi.
Seveda pa življenja ne sestavljajo le misli. Še bolj ga oblikujejo konkretni dogodki. Tako je Bojanovo ženo Saro doletela preizkušnja, za katero si verjetno večina med nami ne predstavlja, kako bi jo prenesla. Multipla skleroza jo je prikovala na voziček in ji odvzela tudi glas. Danes na različnih pričevanjih, Sara s pomočjo generatorja glasu, pogosto povesta, da se jima je življenje takrat postavilo na glavo.
Moje izhodišče za pogovor z Bojanom je bilo vprašanje, kakšen pomen dobi poročna obljuba, ko se zgodi takšna preizkušnja. In presenetil me je z odgovorom, da je obljuba zgolj kot platno, na katerem pa ni narisanega še ničesar. Rišemo pa vsak dan sproti, vsak dan z nekoliko drugimi barvami. Razumel sem ga, da Bog ne mara »z obljubo zvezanih ljudi« ampak svobodne. In skozi pogovor se je večkrat videlo, kako pomembna se Bojanu zdita ta svoboda in avtentičnost.
Le tako lahko s svojim življenjem nariše povsem edinstveno sliko, takšno, ki je ne bo nihče drug.
#080: Dani Siter – Hrani me povezanost z ljudmi
Dani Siter je z ženo Vilmo, ki je bila gostja Gorečega grma v 36. epizodi, na prelomu tisočletja ustanovil gibanje Družina inživljenje (DIŽ), ki je danes, po 25 letih, po marsikaterem kriteriju vodilna …
Notas do episódio
Dani Siter je z ženo Vilmo, ki je bila gostja Gorečega grma v 36. epizodi, na prelomu tisočletja ustanovil gibanje Družina inživljenje (DIŽ), ki je danes, po 25 letih, po marsikaterem kriteriju vodilna družinska organizacija v Sloveniji, poleg tega pa sta jo tudi uspešno predala v vodenje mlajši ekipi.
Tematik za pogovor z Danijem, nekaj let svežim upokojencem, nikoli ne zmanjka. Tokrat je bilo bolj po moje, bolj biografsko. Dotaknila sva se sedanjega obdobja: kaj je smiselno delati, ko se upokojiš; pa obdobja ustanovitve in prvih let DIŽ-a, torej preloma tisočletja; pa obdobja 90-ih, ko je Dani deloval kot župan občine Krško, 70-ih in 80-ih, ki jih je zaznamovala močna duhovna rast, seveda pa se nisva mogla izogniti tudi njegovemu otroštvu in temeljni zaznamovanosti, iz katere verjetno izhajajo tudi njegovi najmočnejši goreči grmi: občutku manjvrednosti zaradi odsotnosti očeta.
In prav to zaznamovanost je bilo Daniju dano pretvoriti v veliko daritev. Njegov občutek manjvrednosti iz otroštva se je v veliki meri pretopil v očetovstvo zelo širokemu krogu ljudi.
Ne poznam človeka, ki bi s takšno strastjo prevozil ali prehodil toliko krajev po Sloveniji za obisk tistih, ki jim življenje ne gre tako, kot so si ga zamislili, za besede opogumljanja, pričevanje, stisk roke ali objem.
#079: Tjaša Sušin – Pustila sem službo, da bi lahko bila prostovoljka
Tokrat je z menoj Tjaša Sušin, načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.Morda ste zasledili, da slovensko skavtsko združenje v teh dneh praznuje 35 let svojega delovanja in zabavno dejstvo …
Notas do episódio
Tokrat je z menoj Tjaša Sušin, načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.
Morda ste zasledili, da slovensko skavtsko združenje v teh dneh praznuje 35 let svojega delovanja in zabavno dejstvo je, da je Tjaša prva načelnica v zgodovini te organizacije, ki je mlajša od organizacije same.
Kot nekdanjega aktivnega skavta in zdaj starša otrok, ki so pri skavtih, me seveda zanima, v kakšnih rokah je skavtsko združenje. In … če bi sodil zgolj po Tjaši, je v zelo dobrih rokah.
Tjašo namreč krasijo spontano veselje, drzen pogum, sposobnost sprejemanja odločitev, radovednost, izredna izkušenost (preizkusila se je že v zelo veliko različnih vlogah), predvsem pa nekaj, česar je danes manj kot včasih. In temu pritrjuje tudi sama. Zavezanost k služenju in prevzemanju odgovornosti: ne le za 10 minut ampak za več let.
Kot boste slišali v epizodi, mi je med pogovorom celo ušlo vprašanje: »Tjaša, kako se vzgaja otroke, da bodo takšni, kot si ti?«
In, ja, hvaležen sem za to, da imajo moji otroci pri skavtih takšno vodjo. Čeprav z njo nimajo neposrednega stika, namreč verjamem, da se njen vpliv širi tudi navzdol po strukturi.
Morda še opravičilo: sem ter tja naju v epizodi pogovor zanese v določene skavtske izraze in kratice. Vendar so ti odseki zelo kratki, zato prosim, zdržite tistih nekaj trenutkov z nama.
#078: Mitja Markovič – Današnji čas je za duhovnika izziv … in to mi je všeč!
Tokrat je z menoj Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju.Rodil se je leta 1976. Odraščal je v Slovenskih Goricah, ki sicer spadajo pod Mariborsko nadškofijo, a je ob nastanku nove škofije Celje želel …
Notas do episódio
Tokrat je z menoj Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju.
Rodil se je leta 1976. Odraščal je v Slovenskih Goricah, ki sicer spadajo pod Mariborsko nadškofijo, a je ob nastanku nove škofije Celje želel ostati z ljudmi v župniji Krško – Videm, kjer je ravno začel delovati.
Krasijo ga vedrina, radovednost, sposobnost biti blizu in nekakšen naravni optimizem. Od kod vsa ta energija? Pred mesecem dni mi je izrekel zanimivo tezo: »A veš, da sem zelo rad duhovnik prav v tem času? Ne prej, ne kasneje, prav današnji čas mi je velik izziv!«
To se vidi tudi v njegovem delovanju na župniji. Ne živi v preteklosti ali v prihajajočih nebesih ampak se prav čuti, da živi danes, v tem času. Uporaba sodobnih digitalnih orodij, oblikovanje živih in predanih timov, premišljevanje o tem, katere dejavnosti bodo najbolj odgovarjale na potrebe današnjega časa, predvsem pa izkušnja, da so s sodelavci skupaj oblikovali vizijo, ki ji zdaj želijo slediti.
#077: Rok Škrlep – Prišel sem z odra in vedel: to želim početi
Tokrat se mi je v studiu pridružil Rok Škrlep, verjetno edini stand-up komik v Sloveniji, katerega predstavo sem si brez praskanja za ušesi, ki ga običajno povzroči prevelika količina vulgarnosti, ogledal tudi …
Notas do episódio
Tokrat se mi je v studiu pridružil Rok Škrlep, verjetno edini stand-up komik v Sloveniji, katerega predstavo sem si brez praskanja za ušesi, ki ga običajno povzroči prevelika količina vulgarnosti, ogledal tudi s svojimi najstnicami.
Predstava Svetovne fore:https://youtu.be/4nXiTHTlmAw?si=T5d6x3xBz0M9f8ld
Rok pa ni znan le po stand-upu. Leta 2021 je postal voditelj legendarne otroške oddajeMale sive celice, ki je, kot mi je zaupal, celo starejša od njega.
Ključna beseda, zaradi katere sem Roka povabil, pa je popotništvo«. Bog je skozi goreči grm Mojzesa povabil na pot. In tudi Rok je popotnik, tako po svetu, kot tudi v duši. Zanimalo me je, kako ga je popotništvo oblikovalo za ustvarjanje, življenje, družino.
A če se mi je pred epizodo Rok kazal skozi »popotništvo«,mi po pogovoru z njim odmeva beseda »hvaležnost«. Občutek imam, da njegovo dušo preplavlja hvaležnost, kar se kaže v njegovem pogledu na svet, smehu, odgovorih … Morda se mi pa zato njegovi stand-upi zdijo tako posebni.
#076: Bogomir Štefanič – Korak za korakom
Bogomir Štefanič je novinar Družine, ki je med drugim zadnjih 15 let deloval tudi kot urednik Slovenskega časa. Prav v teh dneh je Bogomir uredniško vlogo predal svojemu nasledniku, Martinu Nahtigalu, ob tem pa …
Notas do episódio
Bogomir Štefanič je novinar Družine, ki je med drugim zadnjih 15 let deloval tudi kot urednik Slovenskega časa.
Prav v teh dneh je Bogomir uredniško vlogo predal svojemu nasledniku, Martinu Nahtigalu, ob tem pa se bo Slovenski čas iz priloge tednika Družina razvil v samostojno revijo, ki pokriva družbeno in kulturno tematiko.
Lepo je, da sem se z Bogomirjem lahko pogovarjal prav v tem prelomnem trenutku. V času, ko je še nekoliko laže gledati nazaj in tudi v času, ki nosi nekoliko večjo odprtost za prihodnost.
Slovenski čas je nastal leta 2009, v obdobju globoke finančno-gospodarske krize, v času, ko smo se vsi, podobno kot danes, pogosto spraševali o tem, kakšna bo prihodnost. Mislili smo, da smo na dnu, tako v Sloveniji, kot širše, a smo se seveda motili.
V teh 15 letih sva z Bogomirjem razvila odnos, ki ni bil zelo intenziven, ni imel izrazitih vzponov ali padcev, lahko pa rečem, da je bil stabilen in je kot tak bogatil tako naju kot tudi organizaciji, v katerih delava.
Prav to sem ponovno doživel tudi v pogovoru: ves čas smo prisiljeni v inovacije, spremembe, reorganizacije … a kako pomembne so na drugi strani stalnost, stabilnost, definiranost … tudi zvestoba, ki jo v pogovoru kot svojo vrednoto omenja Bogomir.
Zelo pogosto prav v takšnem konstantnem delovanju skozi čas nastane nekaj velikega in pomembnega.
#075: Miro Šlibar – Biti poleg
Moj tokratni gost je Miro Šlibar, 74-letni duhovnik v ljubljanski nadškofiji, ki ga med vsemi slovenskimi duhovniki verjetno največ ljudi povezuje z delom v bolnišnicah in spremljanjem bolnih. Bil je prvi …
Notas do episódio
Moj tokratni gost je Miro Šlibar, 74-letni duhovnik v ljubljanski nadškofiji, ki ga med vsemi slovenskimi duhovniki verjetno največ ljudi povezuje z delom v bolnišnicah in spremljanjem bolnih.
Bil je prvi župnik v ljubljanski bolniški župniji, ki je nastala v 80-ih letih prejšnjega stoletja, torej še v Jugoslaviji. In kljub temu, da te vloge že več let ne opravlja več, se bolnim še vedno posveča na druge načine.
Čutiti je, da bolni enostavno prežemajo njegovo življenje.
Prvega srečanja z Mirom se še vedno dobro spominjam tudi po 30 letih. Kot gost je obiskal mladinsko skupino, ki sem jo obiskoval tudi sam in že od takrat mi v spominu ostaja njegov odprti in sprejemajoči značaj.
Sledilo je le še nekaj krajših srečanj, ne veliko in nikoli ena na ena. A vedno je bil to isti, mirni Miro, ob katerem je bilo prijetno biti.
Po temle pogovoru vem še jasneje. Miro je tisti, ki zna enostavno biti poleg, biti ob človeku, slišati ga, začutiti ga. V tem je res neverjeten. To sporoča s telesno držo, s tonom glasu, predvsem pa tudi takrat, ko obmolkne in da prostor tišini.
Še obvestilo: če tole epizodo poslušate pred 9. januarjem 2025 in če vas zanima delo na Socialni akademiji, pokukajte na našo spletno stran in si oglejte razpisa za dve delovni mesti, ki ju iščemo. Iščemo namreč mladinskega in skupnostnega delavca ter nekoga, ki bi z nami delal na področju medijev in promocije.
#074: Janez Zupan – Prvih petih epizod nisem nikoli objavil
Leto 2020, čas pandemije, je poleg mnogih negotovosti prineslo tudi kaj novega. Septembra tistega leta je bila objavljena prva epizoda Gorečega grma, nekaj mesecev pred tem pa prva epizoda Sekularja …
Notas do episódio
Leto 2020, čas pandemije, je poleg mnogih negotovosti prineslo tudi kaj novega. Septembra tistega leta je bila objavljena prva epizoda Gorečega grma, nekaj mesecev pred tem pa prva epizoda Sekularja, predhodnika podkasta Konzerva. Gostitelj obeh omenjenih podkastov je Janez Zupan, mož in oče iz okolice Tržiča.
Njegov pogled na svet je v veliki meri oblikovalo gibanje fokolarov, morda v še večji meri pa tudi vse knjige, ki jih je prebral in v katerih je iskal nastavke za svoj pogled na svet.
Janez se mi zdi poseben v tem, da v svojih podkastih gosti zelo raznolike sogovornike in da želi z vsakim od njih vzdrževati visoko raven pristnega dialoga. Kot boste videli v epizodi, tudi sam ne ve natančno, kakšen bo učinek vseh več kot stotih epizod, verjame pa v dialog, pokanje mehurčkov in pristno radovednost.
Seveda me je zanimalo, kateri konkretni dogodki so ga vodili k začetkom, kakšni so začetki bili, predvsem pa, kako mu poleg službe, družine, gibanja in župnije uspeva tako konstantno objavljati tudi podkaste.
Verjetno se strinjate z menoj, da je sicer težko objaviti prvo epizodo, še veliko teže pa stoto.
073: Cerkev na poti ... kam? (s. Andreja Godnič, Benjamin Siter)
s. Andreja Godnič, Benjamin Siter in Matej Cepin smo v septembru 2024 po vseh šestih škofijah izvajali enodnevna usposabljanja, imenovana Pastoralni tečaji. Ob tej priložnosti smo se srečali z več sto duhovniki …
Notas do episódio
s. Andreja Godnič, Benjamin Siter in Matej Cepin smo v septembru 2024 po vseh šestih škofijah izvajali enodnevna usposabljanja, imenovana Pastoralni tečaji. Ob tej priložnosti smo se srečali z več sto duhovniki in tudi z drugimi udeleženci. V času priprave in izvedbe smo se tudi veliko pogovarjali med seboj. Po skoraj dveh mesecih, ko so se vtisi že “vsedli”, je čas, da se razprava razširi.
Zakaj je vprašanje “Slovenska Cerkev na poti … kam?” tako pomembno?
Časi, v katerih živimo, so v marsičem prelomni. Veliko stvari se spreminja, mnoge že zaradi novih tehnologij in posledično novih družbenih odnosov delamo drugače, kot smo jih bili navajeni še pred desetletjem ali dvema.
Vemo, da bo Cerkev svoje poslanstvo opravljala tudi v prihodnje. Vemo tudi, da je njena bistvena naloga ljudem prinašati najbolj pristno veselje. Toda … kakšna naj bo, da bo to uspešno delala v teh prelomnih časih? Kaj so prioritete?
S tem vprašanjem se ukvarjajo v mnogih lokalnih skupnostih (župnijah), pa tudi v sinodi na svetovni ravni.
Sodelujoči nimamo pomembnih voditeljskih funkcij, smo pa skozi več-desetletno delo, posebej pa v septembru 2024, nabrali nekaj izkušenj, ki lahko v skupni mozaik prispevajo kak dodaten kamenček.
#072: Daniel Eyer – Lahko sem vrhunski kitarist, lahko pa vrhunski učitelj kitare
20. novembra ob 19h se v Galeriji Družina v Ljubljani vidimo na prvem Gorečem grmu v živo! Več informacij na: https://socialna-akademija.si/prvi-goreci-grm-v-zivo-ljubljana-20-novembra-ob-19h/ Tokrat sem se …
Notas do episódio
20. novembra ob 19h se v Galeriji Družina v Ljubljani vidimo na prvem Gorečem grmu v živo! Več informacij na: https://socialna-akademija.si/prvi-goreci-grm-v-zivo-ljubljana-20-novembra-ob-19h/
Tokrat sem se pogovarjal z Danielom Eyerjem, v Ljubljani živečim Švicarjem, možem, očetom, vsestranskim ustvarjalcem in povezovalcem, ki trenutno deluje kot ravnatelj Glasbene šole Matije Tomca v Zavodu svetega Stanislava.
Pri Danielu me je nagovarjal njegov pogum, da je kot mladenič sploh prišel v Slovenijo. Nagovarjali sta me tudi njegova učljivost (ki se vidi že po tem, kako dobro je osvojil naš jezik) in vsestranskost.
Nagovarjala pa me je tudi njegova drža v odnosu do sistema glasbenega šolstva v Sloveniji. Z izkušnjami od zunaj glasbeno šolstvo vidi drugače kot mi, ki smo v ta prostor že rojeni. Sistem ves čas budno spremlja, kjer lahko, ga skuša prenavljati, kjer tega ne more, pa išče priložnosti sodelovanja z drugimi.
No, v podkastu pa seveda nisva govorila le o glasbi. Presenetilo me je, iz kako težkega okolja v Švici izhaja, oz. s kakšnim težkim nahrbtnikom so povezane njegove korenine. Verjetno se prav zato zaveda, da je ves čas na poti. Zdi se mi, da se ne oklepa ne znanja, ki bo jutri že drugačno, ne položaja, ki ga jutri morda ne bo več. Ni ga strah niti transparentno priznati svojih šibkosti.
Za takšno držo mi je v epizodi prišla na misel beseda »gnetljiv«. Tudi sam si na nekaterih področjih želim več te »gnetljivosti«.
#071: Rudi Tisel – Ključno je bilo vprašanje mame: »A v Želimlje pa ne bi šel?«
Moj tokratni gost je Rudi Tisel. Redovnik, salezijanec, ki kot duhovnik in vodja mladinskega centra deluje v Podgorici, v glavnem mestu Črne gore. V Podgorici je samo ena katoliška župnija. V zadnjih …
Notas do episódio
Moj tokratni gost je Rudi Tisel. Redovnik, salezijanec, ki kot duhovnik in vodja mladinskega centra deluje v Podgorici, v glavnem mestu Črne gore.
V Podgorici je samo ena katoliška župnija. V zadnjih desetletjih so jo upravljali salezijanci iz Slovenije in s svojim sistemom mladinskega centra, dvorane, igrišč, poklicne šole, animatorjev in ekipe zaposlenih se je razvila v kraj, ki je prepoznaven daleč naokoli.
Ko smo poleti z družino preživljali počitnice v Črni gori, smo se med drugimi čudovitimi postajami te dežele ustavili tudi pri njih.
Rudija sem na daleč poznal že desetletja. Preden je leta 2020 drugič odšel v Črno goro, je v Sloveniji vodil Skalo (znana po uličnem delu na Fužinah in zdaj tudi po cirkusu) in PUM v Celju.
A nikdar se nisva zapletla v daljši pogovor.
No, poletna Podgorica pa je to spremenila. Celotno našo družino je očarala z vzdušjem, z ljudmi, ki so si znali vzeti čas in z vsemi možnostmi, ki jih ponuja.
Mene pa so še posebej navdušile Rudijeve osebne zgodbe … in tudi voditeljske sposobnosti. Zanimivo je, da nikoli vidno ne izstopa, a okoli njega stvari kar rastejo. Tako je med drugim, še v Sloveniji, pod njegovim vodstvom zrasel cirkus Fuskabo, oblika socialnega dela z mladimi, ki danes s finalisti vsako leto zalaga tudi šov Slovenija ima talent.
#070: Jana Lampe – Že moj priimek namiguje na to, da skušam biti prinašalka luči
V tokratni epizodi se mi je pridružila Jana Lampe, humanitarna delavka na Slovenski Karitas, odgovorna za mednarodno razvojno in humanitarno pomoč. Jana na svojem delovnem mestu tke vezi z mnogimi posamezniki …
Notas do episódio
V tokratni epizodi se mi je pridružila Jana Lampe, humanitarna delavka na Slovenski Karitas, odgovorna za mednarodno razvojno in humanitarno pomoč.
Jana na svojem delovnem mestu tke vezi z mnogimi posamezniki in skupinami po vsem svetu: z misijonarji, z drugimi humanitarnimi delavci, s podjetniki, politiki, darovalci in seveda s tistimi, ki pomoč najbolj potrebujejo.
Polna je zgodb in veliko od njih je zelo težkih. Večina med nami se s takšnimi zgodbami le redko sreča, Jana pa jih poskuša praktično vsak dan. Kljub temu jih, kot boste videli, še vedno pripoveduje s takšnim žarom, kot da jih ne bi poslušala že več kot 20 let. Vidi se, da svoje delo resnično opravlja s srcem in da so bili goreči grmi, ki so jo sem pripeljali, zelo močni.
Preden začnemo, pa bi vas rad povabil še na nekaj čisto novega. Kot mnogi veste, že več kot četrt stoletja skušam podpirati različne, predvsem družbene, voditelje pri njihovem delu. In v letošnji sezoni je nastalo najbolj celostno usposabljanje za voditelje, kar smo jih kdaj razvili. Na Socialni akademiji smo skupaj s še tremi organizacijami: Družina in življenje, Inštitut Integrum in Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec, razvili celoletno usposabljanje z naslovom Vodenje 9,7.
Če vodite skupino, projekt, župnijo, gibanje ali kaj podobnega, boste tam prejeli duhovno podlago, uporabne veščine in pa nova poznanstva, ki vam bodo, v to sem precej prepričan, omogočila postati boljši voditelj oz. voditeljica.
Res vas vabim, da pokukate na spletno stran https://vodenje97.si in se prepričate sami.
#069: Kje si bil pred 5 leti in kje želiš biti čez 5 let? (Benjamin Siter, Jakob Štrbenk)
Bliža se novo šolsko leto in za mnoge med nami s tem ponovno prihaja čas večjih sprememb. Kako bomo v jeseni postavili svoje prioritete? Se bomo do vratu in še čez zapodili v delo ali bomo kaj vlagali tudi v …
Notas do episódio
Bliža se novo šolsko leto in za mnoge med nami s tem ponovno prihaja čas večjih sprememb.
Kako bomo v jeseni postavili svoje prioritete? Se bomo do vratu in še čez zapodili v delo ali bomo kaj vlagali tudi v svojo osebnostno rast?
Povod za to epizodo je misel, ki sem jo nekje slišal: eno je delati svoje delo, drugo pa je delati na sebi. Kajti le drugačen, izboljšan, nadgrajen Matej bo lahko čez leto dni veliko bolje delal svoje delo!
Zato me že nekaj časa vznemirjajo vprašanja kot so: koliko osebnostne rasti oz. vlaganja vase naj si privoščim? Kje so omejitve: časovne, pa tudi finančne? Na katerih področjih naj rastem? Kateri pristopi se splačajo?
Koliko naj se tega lotevam načrtno, koliko pa po navdihu?
V podkast sem povabil dva prijatelja, ki sta mi na področju osebnostne rasti resnična zgleda: Benjamina Siterja, moža, očeta in vodjo Družine in življenja, katerega goreče grme smo predstavili v 10. epizodi, ter Jakoba Štrbenka, prav tako moža in očeta, ob tem pa še podjetnika in voditelja skupin za moške, ki je bil gost Gorečega grma v 64. epizodi.
In bilo je … recimo temu … brez dlake na jeziku. Ja, smo se kar ogreli in si povedali tisto, kar zares mislimo.
Aqui estão os 40 episódios mais recentes de 99. Os mais antigos estão no feed do podcast.
Podcasts parecidos
Mais podcasts de Sociedade e cultura
Este podcast é seu?
Confirme com uma entrada no seu feed: você recebe um código aqui, adiciona como podcast:txt no canal do seu feed e nós verificamos. Depois disso, seu podcast aparece como “verificado” no SoundNode.