Oder
NovoSebastijan Horvat: Umetnost ni politični program, kaže pa človeka v političnem programu, ki ga udejanja družba – in te slike niso ravno prijetne
- Episódios
- 100
- Publicação
- semanal
- Último episódio
- 10 nov 2026
Sobre o podcast
Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča.
Episódios 100
Sebastijan Horvat: Umetnost ni politični program, kaže pa človeka v političnem programu, ki ga udejanja družba – in te slike niso ravno prijetne
Z režiserjem Sebastijanom Horvatom smo se pogovarjali o njegovi najnovejši predstavi Osem ur ni ves dan, premierno uprizorjeni septembra letos v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, Prešernovega …
Notas do episódio
Z režiserjem Sebastijanom Horvatom smo se pogovarjali o njegovi najnovejši predstavi Osem ur ni ves dan, premierno uprizorjeni septembra letos v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, Prešernovega gledališča Kranj, Mestnega gledališča Ptuj in HNK Zagreb. Pogovor o predstavi pa je vedno tudi pogovor o ustvarjalnem opusu, režijskih zanimanjih, aktualnih temah, ki jih ustvarjalec pretresa, ter nenazadnje moči (in političnosti) gledališča danes.O kritiki na novem gledališkem portalu Oder
SiGledal je gledališki portal, ki ga je ob Samu M. Strelcu in Gregorju Matevcu ustanovila in vodila Tamara Matevc, na njem pa si je bilo mogoče ogledati digitalne razstave, brati dramska besedila, brskati po …
Notas do episódio
SiGledal je gledališki portal, ki ga je ob Samu M. Strelcu in Gregorju Matevcu ustanovila in vodila Tamara Matevc, na njem pa si je bilo mogoče ogledati digitalne razstave, brati dramska besedila, brskati po bazi podatkov o slovenskih gledaliških produkcijah... Od leta 2021 je vseboval tudi sklop oziroma portal Kritika, na katerem smo lahko prebirali kritike tako predstav institucionalnega gledališča kot tudi neodvisne uprizoritvene scene. Portal Kritika je financiral Slovenski gledališki inštitut, krajše SLOGI. Letos pa se je portal preselil na novo spletno stran, imenovano Oder. O nastanku portala Kritika, odprtju portala Oder in vlogi Slovenskega gledališkega inštituta pri spodbujanju gledališke kritike pri nas se pogovarjamo z dr. Gašperjem Troho, direktorjem Slovenskega gledališkega inštituta, Mojco Jan Zoran, pobudnico portala Kritika, in Niko Arhar, urednico Kritik in Mnenj na portalu Oder. Vabljeni k poslušanju!Kolektiv Igralke
Kolektiv Igralke na Reki deluje od leta 2019, v tem času pa si je priboril in utrdil svoje mesto kot eden najbolj prepoznavnih in mednarodno vidnih umetniških kolektivov, ki prihajajo z Reke. Kolektiv razvija …
Notas do episódio
Kolektiv Igralke na Reki deluje od leta 2019, v tem času pa si je priboril in utrdil svoje mesto kot eden najbolj prepoznavnih in mednarodno vidnih umetniških kolektivov, ki prihajajo z Reke. Kolektiv razvija avtentičen, avtorski, raziskovalni in feministični gledališki izraz. Njihova prva predstava Babice, ki jo je kolektiv Igralke uprizoril v sodelovanju z režiserko Tjašo Črnigoj leta 2020, je bila povabljena v sekcijo Stückemarkt na festivalu Theater treffen leta 2022. V sezoni 2022/23 je prav tako v sodelovanju med Tjašo Črnigoj in dvema članicama omenjenega kolektiva nastalo delo Spolna vzgoja 2, Borba, kot del niza petih predavanj-performansov, ki z različnih zornih kotov in skozi raznolike uprizoritvene prakse osvetljujejo pravico do seksualnega užitka kot temeljno spolno pravico v okviru človekovih pravic. Kolektiv Igralke je v naslednjih letih pripravil še predstave Punce in Mame, ki skupaj z Babicami tvorijo trilogijo in so bile vse tudi predstavljene na slovenskih odrih. S kontinuiranim delom, mednarodnimi koprodukcijami in nizom priznanj so Igralke med najbolj uspešnimi sodobnimi umetniškimi iniciativami v regiji. Njihov mednarodni preboj beležijo gostovanja, med drugim v berlinskem gledališču Hebbel am Ufer ter na festivalih: Prestopi v Mariboru, Zürcher Theater Spektakel, Théâtre Vidy-Lausanne ter Festival Starke Stücke u Frankfurtu. Prejele so več priznanj občinstva in strokovnih nagrad doma in v tujini, med njimi posebno nagrado „Jovan Ćirilov“ na festivalu BITEF in Borštnikovo nagrado za posebne dosežke za soavtorstvo predstave Seksualna vzgoja II, Borba. Najnovejša uprizoritev kolektiva Igralke je Vozel, h kateri so povabile režiserja Žiga Divjaka, slovenska premiera je bila v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana 12. septembra. Kolektiv Igralke se je združil prav pri ustvarjanju predstave Babice, ustanovile so ga: Sendi Sotlar, Vanda Velagić, Ana Marija Brđanović in Anja Sabol. Skupaj so študirale igro in medije na Akademiji za uporabne umetnosti na Reki, v letniku Radeta Šerbedžije in Lenke Udovički. O njihovem delu smo se pogovarjale po ljubljanski premieri predstave Vozel, v kateri sodelujejo Anja Sabol, Vanda Velagić in Klara Kovačić. Vabimo vas k poslušanju!Tri četrtine sonca
Besedili Tri četrtine sonca in Velik igralec, ki mu to ni uspelo postati, ki ju je napisal Dušan Brešar Mlakar, sta posvečeni dvema igralcema: Juliju Guštinu, po rodu tržačanu in Ivanu Jezerniku, doma iz …
Notas do episódio
Besedili Tri četrtine sonca in Velik igralec, ki mu to ni uspelo postati, ki ju je napisal Dušan Brešar Mlakar, sta posvečeni dvema igralcema: Juliju Guštinu, po rodu tržačanu in Ivanu Jezerniku, doma iz bližine Žalca, ki sta bila več desetletij člana Mestnega gledališča ljubljanskega, sodelovala pa sta tudi na filmu, radiu in televiziji. Besedili govorita o njunih igralskih in osebnih življenjih, zaznamovanih s trdim igralskim študijem in izjemno odrsko koncentracijo ter človeškem dostojanstvu, saj je v času poklicne kariere obema vid zaradi bolezni skoraj popolnoma opešal. S tokratno oddajo obeležujemo Mednarodni dan bele palice, 15. oktober. Vabimo vas k poslušanju!Dr. Blaž Lukan: "Dramaturg v sodobnem gledališču je aktiven udeleženec uprizoritvenega procesa"
Ob praznovanju osemdesetletnice akademije za gledališče, radio, film in televizijo je bil naš gost dr. Blaž Lukan, dolgoletni profesor dramaturgije in predstojnik za dramaturgijo in scenske umetnosti. V oddaji …
Notas do episódio
Ob praznovanju osemdesetletnice akademije za gledališče, radio, film in televizijo je bil naš gost dr. Blaž Lukan, dolgoletni profesor dramaturgije in predstojnik za dramaturgijo in scenske umetnosti. V oddaji osvetli zgodovino študija dramaturgije od začetkov ob ustanovitvi akademije do zdajšnjega študijskega programa. Poklic dramaturga se je namreč spreminjal hkrati z razvojem gledališke prakse. Zato tudi izmuzljiva definicija poklica dramaturga in njegovega dela najde prostor v vsakokratnem angažmaju dramaturga, v sodelovanju in skupnem snovanju z drugimi udeleženci v ustvarjalnem procesu, ki postaja prevladujoča praksa v sodobnem gledališču. Avtorica in voditeljica oddaje: Vilma Štritof Tonski mojster: Vladimir Jovanović Oddaja je bila posneta 5. oktobra 2026 na Radiu Slovenija.Iz romana na oder
Dramatizacija romana za odrsko uprizoritev je bila v slovenskem gledališču v prvem desetletju novega tisočletja razširjen fenomen, takrat smo govorili tudi o krizi dramatike, nastajale so različne pobude in …
Notas do episódio
Dramatizacija romana za odrsko uprizoritev je bila v slovenskem gledališču v prvem desetletju novega tisočletja razširjen fenomen, takrat smo govorili tudi o krizi dramatike, nastajale so različne pobude in delavnice dramskega pisanja, ki so dramatiko prebudile in ji tudi dale nov zagon, vendar dramatizacije v slovenskem gledališču – in tudi na tujem – niso redka praksa. Pojavljajo ves čas profesionalnega gledališča v Sloveniji, včasih pogosteje, včasih redkeje, na ta način so bili uprizorjeni različni avtorji, starejši in sodobniki, in tudi v različnih manirah in različnih obdelavah in predelavah proznih besedil.V monografiji Iz romana na oder: Dramatizacija sodobnega slovenskega romana dr.Breda Marušič sistematično obravnava prenos izvorno nedramskih besedil v gledališki medij, raziskuje in razrešuje terminološko neenotnost, ponuja zgodovinski pregled dramatizacij v slovenskih gledališčih in podrobneje obravnava trinajst dramatizacij sodobnega slovenskega romana, ki jih razvrsti v tri sklope, ki se med seboj razlikujejo po povezanosti dramatizacije z izbranim romanom oziroma prototekstom. Monografija je izšla pri Slovenskem gledališkem inptitutu v zbirki Dokumenti. Dr. Bredo Marušič smo povabili pred mikrofon, vabimo vas, da ji prisluhnete!Ustvarjalke perfomansa v trajanju Vexations – Vaje v nelagodju
Erik Satie, francoski skladatelj in pianist, je proti koncu 19. stoletja napisal skladbo Vexations, na partituri ni označil nobenih napotkov, kako naj bi se odigrala, na vrhu pa je zapisal: »Če hočemo zaigrati …
Notas do episódio
Erik Satie, francoski skladatelj in pianist, je proti koncu 19. stoletja napisal skladbo Vexations, na partituri ni označil nobenih napotkov, kako naj bi se odigrala, na vrhu pa je zapisal: »Če hočemo zaigrati ta motiv 840-krat zapored, se je dobro pripraviti vnaprej in v največji tišini, upoštevaje pomembna obdobja popolnega mirovanja.« Satiejevo delo je navdahnilo tudi plesalko in koreografinjo Matejo Železnik, ki je skupaj z dramaturginjo Saro Živkovič Kranjc zasnovala plesno-gibalni performans Vexations – Vaje v nelagodju, ki je trajal 12 ur. O izkušnji ustvarjanja in nastopanja v tako dolgem perofmativnem dogodku se pogovarjamo z Matejo Železnik, režiserko, Saro Živkovič Kranjc, dramaturginjo, Polett Kasza, plesalko in performerko v predstavi ter Simono Đonlić, pianistko. Vabljeni k poslušanju!Vinko Möderndorfer: Življenje ali gledališče
Kaj se zgodi, ko ustvarjalec gledališču posveti velik del svojega življenja? Kje se konča gledališče in začne življenje – in ali je to mejo sploh mogoče potegniti? Vinko Möderndorfer je eden najvidnejših …
Notas do episódio
Kaj se zgodi, ko ustvarjalec gledališču posveti velik del svojega življenja? Kje se konča gledališče in začne življenje – in ali je to mejo sploh mogoče potegniti? Vinko Möderndorfer je eden najvidnejših slovenskih dramatikov, pisateljev, esejistov in gledaliških režiserjev. O prepletanju gledališča in življenja, umetnosti in politike je Vinko Möderndorfer pisal tudi v knjigi esejev, izdani letos. V pogovoru z njim bo beseda tekla tudi o posebni zaljubljenosti v gledališče – o vztrajnem vračanju k gledališču kljub njegovim protislovjem, razočaranjem in nenehnemu vprašanju, zakaj ga pravzaprav še potrebujemo. Pa tudi o tem, zakaj gledališče ni samo predstava, ampak tudi način gledanja na svet, ljudi in samega sebe. Povezali pa bomo tudi gledališče in radio. Möderndorfer je namreč avtor besedila novega zvočnega projekta Ivan Hribar, ljubljanski župan, ki je nastaja v produkciji 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in Muzeja in galerij mesta Ljubljane. V oddaji so uporabljeni odlomki iz treh oddaj Naši umetniki pred mikrofonom: Polde Bibič, redaktor Ciril Stani, 1987, Štefka Drolc, redaktor Danilo Pokorn, 1984 in Slavko Cerjak, avtor Tomaž Simon, 2006.29. Mladi levi: O gledaliških predstavah ustvarjenih po načelu "zero waste", o odrasti v umetniških praksah in ekonomiji krofa ter o izbranih umetniških dogodkih in nagradah Zlata strela
Po uvodni, napovedni oddaji o 29. festivalu Mladi levi, ki se je odvijal med 22. in 29. avgustom, tokrat ponujamo vtise in pričevanja, ki smo jih zbrali ob obiskih dnevnih in večernih prireditev festivala …
Notas do episódio
Po uvodni, napovedni oddaji o 29. festivalu Mladi levi, ki se je odvijal med 22. in 29. avgustom, tokrat ponujamo vtise in pričevanja, ki smo jih zbrali ob obiskih dnevnih in večernih prireditev festivala. Poleg programa predstav, sorodnih scenskih, vizualnih in dogodkov mešanih zvrsti, je dva dni trajal dogodek različnih vsebin in oblik z naslovom Manifest manj. Z vprašanjema »Kako živeti, ustvarjati in sodelovati v obdobju, ko imamo občutek, da svet razpada hitreje, kot nam ga uspe razumeti? In kako si kljub temu zamišljati prihodnost, ki ne temelji samo na izčrpavanju – človeških in nečloveških živali, prostora, časa, planeta?« je dogajanje v Športni dvorani Tabor z umetnostjo, pogovori, skupnostjo in praktičnimi orodji odpiralo prostor za razmislek o drugačnih načinih bivanja in delovanja na področju umetnosti in kulture, pa tudi onkraj. Vabimo vas, da prisluhnete pogovorom in razmislekom o gledaliških predstavah ustvarjenih po načelu "zero waste"/"brez odpadka", o odrasti v umetniških praksah in ekonomiji krofa ter o izbranih umetniških dogodkih in nagradah Zlata strela.S Tomažem Toporišičem o gledališču v dramatizirani dobi tekoče moderne
Pri Založbi Univerze v Ljubljani je izšla nova znanstvena monografija Gledališče v dramatizirani dobi tekoče moderne. V njej dramaturg, teatrolog in redni profesor na ljubljanski AGRFT dr. Tomaž Toporišič …
Notas do episódio
Pri Založbi Univerze v Ljubljani je izšla nova znanstvena monografija Gledališče v dramatizirani dobi tekoče moderne. V njej dramaturg, teatrolog in redni profesor na ljubljanski AGRFT dr. Tomaž Toporišič gledališče obravnava kot prostor, v katerem se uprizarja družba, pri čemer raziskuje, kako se družbene spremembe skozi različna obdobja odražajo v gledaliških praksah. Z avtorjem smo se pogovarjali o nerazdružljivi povezavi med gledališčem in družbo od avantgardnega gledališča v 60. in 70. letih pa vse do danes.Mladi levi, gledališki festival, ki vztraja pri skupnih prostorih mišljenja in ustvarjanja
Letošnji 29. mednarodni festival Mladi levi nastaja v svetu, ki ga zaznamujejo vojne, družbene razpoke, prostorska problematika, razpad solidarnosti. Teme, ki jih je festival zaznal in nanje odgovarjal že v …
Notas do episódio
Letošnji 29. mednarodni festival Mladi levi nastaja v svetu, ki ga zaznamujejo vojne, družbene razpoke, prostorska problematika, razpad solidarnosti. Teme, ki jih je festival zaznal in nanje odgovarjal že v preteklosti, letos v ospredje priplavajo še bolj zaostreno. Kot opozarja organizacijska ekipa zavoda Bunker, letošnja festivalska edicija ne obljubljanja velikih sprememb in velikih zgodb. Bolj pomembno se jim zdi vztrajanje pri skupnih prostorih mišljenja in ustvarjanja. Stabilnost in vztrajanje razumejo kot zmago in zavezo, festival pa tako ne odpira le prostora za komunikacijo med umetnostjo in občinstvom, temveč nudi tudi podporno okolje za mlade umetnike, ohranja povezavo z umetniki iz prejšnjih festivalskih let, poudarja skrb in na hiperprodukcijo odgovarja s počitkom. O teh temah se bomo v oddaji pogovarjali z Almo R. Selimović, direktorico festivala in zavoda Bunker, ki organizira festival, ter oblikovalkama umetniškega programa festivala, Klaro Drnovšek Solina in Mojco Jug. Vabljeni k poslušanju!Milena Zupančič, ob slovesu
"Nismo bili priljubljeni, ker bi se v časopisih pojavljale naše slikice, priljubljeni smo bili zaradi svojega dela," je v svoji biografiji Kot bi Luna padla na Zemljo, ki jo je ustvarila skupaj s pisateljem …
Notas do episódio
"Nismo bili priljubljeni, ker bi se v časopisih pojavljale naše slikice, priljubljeni smo bili zaradi svojega dela," je v svoji biografiji Kot bi Luna padla na Zemljo, ki jo je ustvarila skupaj s pisateljem Tadejem Golobom, povedala izjemna filmska in gledališka igralka Milena Zupančič. Decembra letos bi dopolnila 80 let, a jih žal ni dočakala. Ob njenem slovesu poslušamo ponovitev pogovora, ki se je odvil na odru Cukrarne na prvem Avdiofestivalu Radia Slovenija leta 2022. Izhodišče je bila zvočna knjiga po biografskem romanu, ki jo je Milena Zupančič kar sama prebrala. Foto: Bobo.Kristijan Muck: Igra je pot skozi sebe
Kristijan Muck (1941) je igralec, režiser, likovnik, esejist, pesnik, dramatik, pedagog in še kaj. V pogovoru z Vilmo Štritof se predstavi kot neutruden iskalec in premišljevalec, usidran v bogat duhovni svet …
Notas do episódio
Kristijan Muck (1941) je igralec, režiser, likovnik, esejist, pesnik, dramatik, pedagog in še kaj. V pogovoru z Vilmo Štritof se predstavi kot neutruden iskalec in premišljevalec, usidran v bogat duhovni svet, ki se odraža v njegovem obsežnem opusu raznolikih stvaritev, povezanih predvsem z gledališčem. Oddaja je bila posneta septembra 2025. Vabimo vas k poslušanju!''Ječo sveta kaže odpirati, ne stilizirati!'' je ob Jovanovićevih režijah zapisal Taras Kermauner
Poslušajmo odlomke iz besedila Trg VII. kongresa ZKJ 1. Za zbornik o Dušanu Jovanoviću, ki je izšel ob obsežni retrospektivni razstavi v Cankarjevem domu na začetku leta 2025, ga je napisal Janez Pipan. Janez …
Notas do episódio
Poslušajmo odlomke iz besedila Trg VII. kongresa ZKJ 1. Za zbornik o Dušanu Jovanoviću, ki je izšel ob obsežni retrospektivni razstavi v Cankarjevem domu na začetku leta 2025, ga je napisal Janez Pipan. Janez Pipan se je kot režiser – dramaturg v Mladinskem gledališču Ljubljana zaposlil ob nastopu Dušana Jovanovića kot umetniškega vodje tega gledališča konec 70. let prejšnjega stoletja in bil soustvarjalec na novo in ambiciozno zastavljenega gledališča, ki mu je prav Jovanović nadel tudi nov naziv: Slovensko mladinsko gledališče. Pipanovo besedilo dopolnjujejo odlomki izbranih predstav, ki jih je Dušan Jovanović režiral v tem obdobju, oddaja pa je nastala v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom, tudi izdajateljem omenjenega zbornika.Gašper Lovrec: »Glasba je zame soigralec v gledališki predstavi«
Zvok in glasba sta v gledališču skoraj vedno prisotna, ustvarjata vzdušje in soustvarjata dramaturgijo doživetja. V primerjavi s prostorom in scenografijo sta dosti bolj abstraktna, toda hkrati med temeljnimi …
Notas do episódio
Zvok in glasba sta v gledališču skoraj vedno prisotna, ustvarjata vzdušje in soustvarjata dramaturgijo doživetja. V primerjavi s prostorom in scenografijo sta dosti bolj abstraktna, toda hkrati med temeljnimi elementi gledališke predstave. V tokratni oddaji se pogovarjamo z Gašperjem Lovrecom, igralcem, oblikovalcem zvoka in ustvarjalcem izvirne glasbe v gledališču, ki je soustvarjal zvočno pokrajino predstav in med drugim sodeloval z Živo Bizovičar, Varjo Hrvatin in Klemnom Kovačičem. Vabljeni k poslušanju!Bertold Brecht, ob bližajoči se 70. obletnici smrti
Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma je naslov izbora teatroloških študij o Bertoltu Brechtu, ki je pred desetimi leti izšel pri Knjižnici Mestnega gledališča Ljubljanskega. Avtor študij – te so …
Notas do episódio
Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma je naslov izbora teatroloških študij o Bertoltu Brechtu, ki je pred desetimi leti izšel pri Knjižnici Mestnega gledališča Ljubljanskega. Avtor študij – te so nastajale od šestdesetih do devetdesetih let – je hrvaški akademik in svetovno priznani brechtolog dr. Darko Suvin. V uvodu k izdaji je poudaril, da Brecht ni bil le dramatik in avtor pomembnih teoretskih spisov o gledališču, temveč tudi eden največjih pesnikov svojega obdobja. »Vse, kar je napisal,« pravi, »je imelo jasno poetsko obzorje in je podajalo nepričakovano ustvarjalno videnje bogate, toda begajoče in naposled krvave resničnosti človeških odnosov v njegovi in moji dobi, ki ga je tudi teoretsko povzel kot potujitveni učinek ali postopek, s katerim nas umetniško delo pripravi do tega, da pogledamo na svet okoli sebe s svežimi očmi, trezno in natančno.« 14. avgusta bo minilo 70 let od Brechtove smrti in ob tej priložnosti vas spet vabimo k poslušanju oddaje, ki jo je pred desetletjem pripravila Petra Tanko. Njena gosta sta bila teatrolog dr. Darko Suvin in avtor spremne besede k izdaji prof. dr. Aldo Milohnić. Redaktorica ponovitve Maja Žvokelj.Mateja Bučar: Zelena je nova rdeča, 2. del
Drugi del oddaje, v kateri gostimo Matejo Bučar, koreografinjo in plesalko, in se z njo pogovarjamo o sodobnoplesni umetnosti, ki jo ustvarja v sodelovanju s plesalkami in plesalci, vizualnimi ter zvočnimi …
Notas do episódio
Drugi del oddaje, v kateri gostimo Matejo Bučar, koreografinjo in plesalko, in se z njo pogovarjamo o sodobnoplesni umetnosti, ki jo ustvarja v sodelovanju s plesalkami in plesalci, vizualnimi ter zvočnimi umetniki in drugimi, o odkrivanju odrskih, gledaliških, galerijskih ali zunanjih prostorov in o poigravanju z njihovimi arhitekturnimi, slogovnimi in socialnimi danostmi in konvencijami; o novih in starih tehnologijah, ki se uporabljajo za komuniciranje zamisli ali sporočil z občinstvom; o posameznih delih in estetskih strategijah koreografskega opusa, ki ga je Mateja Bučar začela ustvarjati za začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Pogovor bomo nadaljevali in se s posebnim poudarkom osredotočali na delo Zelena miza, nastalo leta 2015; o njem je ob premierni uprizoritvi zgodovinski, filozofski in politični kontekst v besedilu Koreografija za zeleno mizo prispevala Pia Brezavšček. Oddaja je bila posneta jeseni 2023.Mateja Bučar, prejemnica Prešernove nagrade 2026 za življenjsko delo, 1. del
Mateja Bučar je slovenska koreografinja in plesalka, ki je svojo umetniško pot začela kot balerina v Operi in baletu SNG v Ljubljani, pozneje in vzporedno je bila članica Plesnega teatra Ljubljana. Baletno …
Notas do episódio
Mateja Bučar je slovenska koreografinja in plesalka, ki je svojo umetniško pot začela kot balerina v Operi in baletu SNG v Ljubljani, pozneje in vzporedno je bila članica Plesnega teatra Ljubljana. Baletno izobrazbo je pridobivala doma in v tujini, prav tako tehnike modernega in sodobnega plesa. Z letom 1992 stopi na samostojno umetniško pot koreografinje in plesalke. Od leta 1999 pod okriljem DUM, Društva umetnikov, so njena dela s področij sodobnega plesa in performansa uprizarjana v mednarodnem prostoru. Mateja Bučar je leta 2015 na Trinity Laban konservatoriju za glasbo in ples londonske univerze prejela doktorski naziv na področju teorije estetskih vprašanj v koreografskih praksah. Svoje umetniško delo ustvarja za različne notranje in zunanje ambiente. Pogovor, ki ga poslušamo v dveh delih, je Petra Tanko z Matejo Bučar posnela novembra leta 2023.Dr. Bogomila Kravos, izjemna kronistka in raziskovalka gledališča
Dr. Bogomila Kravos, letošnja prejemnica nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo, je ena redkih, ki načrtno raziskuje, beleži, zapisuje, interpretira, presoja in tako ohranja zgodovinski spomin na …
Notas do episódio
Dr. Bogomila Kravos, letošnja prejemnica nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo, je ena redkih, ki načrtno raziskuje, beleži, zapisuje, interpretira, presoja in tako ohranja zgodovinski spomin na gledališko in kulturno umetniško življenje Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Z njo se je pogovarjal Alen Jelen.Avtorski projekt Anhovo
»Uprizoritev Anhovo je veliko več kot le gledališka predstava. Je pogumna družbena gesta, ki je nastala kot spoj poglobljenega terenskega raziskovanja, strokovne natančnosti, umetniške odgovornosti in …
Notas do episódio
»Uprizoritev Anhovo je veliko več kot le gledališka predstava. Je pogumna družbena gesta, ki je nastala kot spoj poglobljenega terenskega raziskovanja, strokovne natančnosti, umetniške odgovornosti in angažiranega naboja.« Tako med drugim beremo v utemeljitvi nagrade Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev preteklega leta, žirija 61. festivala Borštnikovo srečanje pa je med drugim zapisala: »Dokumentarno dramsko besedilo uprizoritve Anhovo prek fragmentacije in ponavljanja predstavi tragično usodo skupnosti iz spodnje Soške doline. V prepričljivem prepletu pričevanj, dokumentarnega gradiva in statističnih podatkov vzpostavlja trden spoj med raziskovanjem dejanskih zgodb ter njihovim umetniškim posredovanjem.« Borštnikovo nagrado za raziskavo in razvoj besedila so podelili Žigu Divjaku, Katarini Morano, Jasmini Jerant in Moniki Weiss. O predstavi Anhovo, avtorskem projektu Žige Divjaka in Katarine Morano v sodelovanju z igralkami in igralci Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica ter soustvarjalkama besedila in odrsko-scenske celote, smo se pogovarjali z režiserjem Žigom Divjakom.Iskanje in definiranje lepote, razstava ob 10. obletnici slovesa režiserja Tomaža Pandurja
Tomaž Pandur je v gledališče vstopil leta 1989 z režijo Šeherezade, po besedilu Iva Svetine, v Slovenskem mladinskem gledališču, ki je osvojila tudi odre Latinske Amerike. Istega leta je Pandur postal umetniški …
Notas do episódio
Tomaž Pandur je v gledališče vstopil leta 1989 z režijo Šeherezade, po besedilu Iva Svetine, v Slovenskem mladinskem gledališču, ki je osvojila tudi odre Latinske Amerike. Istega leta je Pandur postal umetniški vodja Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Njegove predstave, zaznamovane z avtorskim slogom, simboliko in mitološkimi podobami, so pritegnile široko občinstvo. Pozneje je ustvarjal na številnih evropskih odrih, med drugim v Hamburgu, Madridu in Zagrebu. Razstava Iskanje in definiranje lepote z gledališko fotografijo in drugim arhivskim gradivom predstavlja šest uprizoritev Tomaža Pandurja iz obdobja njegovega umetniškega vodenja Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor med letoma 1989–1996. Osrednje mesto na razstavi pripada črno-belim fotografijam fotografa Angela Božca, ki so prepričljiv dokument Pandurjeve ustvarjalne vizije, njegove neizmerne strasti do ustvarjanja novih svetov in le njemu lastne poetike, ki ji je bil zvest do konca svoje ustvarjalne poti. K pogovoru o opusu Tomaža Pandurja in pričujoči razstavi smo povabili režiserko Livio Pandur in dramaturginjo Tanjo Lužar. Vabimo vas k poslušanju!Dramatika Urše Majcen: Ljubezen je zver s tremi glavami in na sredini je zrasla smrt
Mlada slovenska avtorica Urša Majcen je pred kratkim pri založbi Goga izdala zbirko dramskih besedil z naslovom Vaje z ribo; pred tem je leta 2021 izšel njen pesniški prvenec, zbirka poezije z naslovom …
Notas do episódio
Mlada slovenska avtorica Urša Majcen je pred kratkim pri založbi Goga izdala zbirko dramskih besedil z naslovom Vaje z ribo; pred tem je leta 2021 izšel njen pesniški prvenec, zbirka poezije z naslovom ekosistem tišine, dve leti kasneje pa tiskana izdaja dramskega besedila Zgodba o bakrenem kralju. Njen ustvarjalni opus se razteza med poezijo, dramatiko, filmom in performativnimi umetnostmi, zato je pogovor priložnost za vpogled v različne plasti ustvarjanja dramaturginje, dramatičarke, pesnice pa tudi scenaristke in multimedijske performerke.Kaja Novosel o selekciji letošnjega 61. Borštnikovega srečanja
V današnji oddaji gostimo Kajo Novosel, selektorico letošnjega 61. Borštnikovega srečanja, enega najpomembnejših gledaliških festivalov, ki bo od 8.-21. julija popestril dogajanje v Mariboru. S selektorico …
Notas do episódio
V današnji oddaji gostimo Kajo Novosel, selektorico letošnjega 61. Borštnikovega srečanja, enega najpomembnejših gledaliških festivalov, ki bo od 8.-21. julija popestril dogajanje v Mariboru. S selektorico načenjamo vprašanja o tem, kako se pri selekciji odražajo bistvene vsebine, dramaturška natančnost, režijska premišljenost, kakovostna izvedba pa tudi skrb za občinstvo. Vabljeni k poslušanju!»A cilja ni in človek se ne more ustaviti, da bi pomislil« Srečko Kosovel v gledaliških uprizoritvah
»Mislim, da smo na poezijo Srečka Kosovela zaradi njene neskončne etike in neskončne lepote lahko neskončno ponosni. Če bi si vsako jutro prebrali en Kons, bi bila konstrukcija tega dne mnogo boljša,« je leta …
Notas do episódio
»Mislim, da smo na poezijo Srečka Kosovela zaradi njene neskončne etike in neskončne lepote lahko neskončno ponosni. Če bi si vsako jutro prebrali en Kons, bi bila konstrukcija tega dne mnogo boljša,« je leta 2014 dejal režiser Matjaž Berger. Izjemnemu slovenskem pesniku, čigar 100-letnico smrti obeležujemo 27. maja in skozi vse leto 2026, se je posvetil v različnih uprizoritvah. Kosovelova misel je navdihnila tudi druge gledališke ustvarjalce; v zadnjem desetletju in pol se je zanimanje zanj opazno razmahnilo med vsemi generacijami gledaliških umetnikov. Na kakšne načine so se na odru manifestirale njegove pesniške podobe, kako so zadoneli njegovi prodorni zvoki - o tem in mestu, ki ga ima Kosovel na zemljevidu slovenske umetniške scene spregovorimo v oddaji, ki smo pripravili v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom. Vabimo vas k poslušanju!Mattia Cason, novi umetniški vodja sodobnega plesnega ansambla En-Knap
Aprila smo na odru Španskih borcev videli premieri dveh predstav pod skupnim imenom dogodka Telesa identitete, identitete telesa, vsaka na svoj način sta tematizirali vzpostavljanje in razkrajanje identitete …
Notas do episódio
Aprila smo na odru Španskih borcev videli premieri dveh predstav pod skupnim imenom dogodka Telesa identitete, identitete telesa, vsaka na svoj način sta tematizirali vzpostavljanje in razkrajanje identitete skozi telo in gibanje. Šlo je za predstavi Na začetku grške koreografinje Ermire Goro ter delo Povratek francoskega koreografa Smaïla Kanoutéja. Plesni diptih je hkrati tudi prvi projekt Mattie Casona, plesalca in koreografa, ki je pred kratkim postal novi umetniški vodja plesnega ansambla En-Knap."Pri ustvarjanju se moraš spustiti zelo daleč v svoji domišljiji." Barbara Stupica
Na slovesnosti ob začetku 56. Tedna slovenske drame je vsakoletne nagrade za igralske in neigralske dosežke podelilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Nagrado “Polde Bibič” za življenjsko delo je prejela …
Notas do episódio
Na slovesnosti ob začetku 56. Tedna slovenske drame je vsakoletne nagrade za igralske in neigralske dosežke podelilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Nagrado “Polde Bibič” za življenjsko delo je prejela Barbara Stupica, »Opus Barbare Stupice je raznolik in obsežen. Njeni začetki delovanja v gledaliških hišah segajo v čas konca osemdesetih let prejšnjega stoletja in v dobrih tridesetih letih sodelovanja z različnimi umetniškimi ustvarjalci se je v garderobah, depojih, delavnicah, hodnikih zbralo veliko lutk, kostumov in drugih rekvizitov, ki pričajo o pestrosti kreativnega duha avtorice. Barbara Stupica je snovalka lutk, ilustratorka, kostumografinja, scenografka; sodeluje pri nastajanju predstav za najmlajše in odrasle. Njene stvaritve so lahko zelo majhne, v obliki namiznih lutk ali senčnega gledališča, in velike ali zelo velike, v funkciji scenskih postavitev in kostumov za animatorje ali igralce. Sama poudarja, da ji je zelo blizu vizualna estetika zgodovinskih slogovnih obdobij baroka in rokokoja ter v smehu doda: "ultra kič". Vstopiti v zagonetni labirint Barbare Stupice pomeni biti povabljen (ali zvabljen) v "zajčjo luknjo" ali v "hišo za ogledalom", kjer kraljuje domišljija«, je med drugim zapisala Dr. Nataša Smolič v katalogu Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije 2021, kjer so Barbaro Stupico izpostavili kot osrednjo likovnico bienala. V svoji karieri je zelo intenzivno sodelovala z Vitom Tauferjem, Matjažem Pograjcem, Ivanom Peterneljem in Barbaro Hieng Samobor, Jako Ivancem, Ivano Djilas, Matjažem Faričem in Iztokom Kovačem. Predvsem v Slovenskem mladinskem gledališču in Lutkovnem gledališču Ljubljana je od leta 1989 pustila neizbrisljiv pečat. Barbara Stupica je tudi prejemnica več Borštnikovih nagrad za kostumografijo in scenografijo ter nagrad na festivalih zunaj Slovenije. O njenem visokem umetniškem kredu pričajo tudi oddaje, v katerih smo umetnico gostili pred nekaj leti in smo jih za danes pripravili v radijski kolaž. Ta naj prikaže njen odnos do gledališke materije, ki se je posveča, njeno iskateljsko in drzno žilico, ki jo vsakič znova spodbuja k preizkušanju novih in neznanih poti, strokovnost in prizadevanja, da se bi njene zamisli uresničile čim bolj avtentično in v popolnosti. Vabimo vas, da prisluhnete Barbari Stupici.Dramaturginja Maja Borin je prejemnica nagrade Marko Slodnjak Združenja dramskih umetnikov Slovenije
Dramaturginja Maja Borin, dolgoletna članica Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor in letošnja nagrajenka Združenja dramskih umetnikov Slovenije, je gostja današnje oddaje Oder. Maja Borin je nagrado …
Notas do episódio
Dramaturginja Maja Borin, dolgoletna članica Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor in letošnja nagrajenka Združenja dramskih umetnikov Slovenije, je gostja današnje oddaje Oder. Maja Borin je nagrado Marko Slodnjak Združenja dramskih umetnikov Slovenije dobila za dramaturgijo štirih predstav: Toxic, Toxic 2, Kot noč in dan ter Lav iz in di er. Borinova si je nagrado prislužila tudi za štiri avtorske literarno-gledališke projekte, v katerih je občinstvu na dogodkih zunaj gledališke hiše med drugim predstavila kultnega avtorja Kekčevih zgodb Josipa Vandota, mariborsko legendo Rudolfa Maistra in pesnika Pohorja Janka Glazerja. Dramaturginjo je nedavno pred mikrofon povabila Brigita Mohorič, novinarka Radia Maribor, v ospredju pogovora pa so bila vprašanja o vlogi in delu dramaturginje pri nastajanju gledališke predstave, o gledališko literarnih projektih, ki nastajajo zunaj gledališča, pa tudi o tem, zakaj ljudje še vedno radi prihajajo v gledališče. Vabimo vas k poslušanju!"In najin edini greh je bila želja: njena, da stopi v teater, in moja, da stopim v galerijo." Alenka Domjan o kostumografinji Cveti Mirnik.
V prostorih Slovenskega gledališkega inštituta smo si ogledali razstavo Cveta Mirnik: kostumografinja in njen svet. Obsežna in več-delna razstava, ki obsega še postavitev v Medobčinski splošni knjižnici v …
Notas do episódio
V prostorih Slovenskega gledališkega inštituta smo si ogledali razstavo Cveta Mirnik: kostumografinja in njen svet. Obsežna in več-delna razstava, ki obsega še postavitev v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu, njenem rojstnem kraju, v katerem je tudi vse življenje živela, ter načrtovana potujoča razstava, je prikaz njenega bogatega opusa, ki ga je začela ustvarjati že med študijem na beograjski Akademiji za uporabne umetnosti. Bogastvo njene zapuščine razkriva njeno pretanjeno branje dramskih besedil in preliv v osnutke kostumov, ki jih je, po izobrazbi likovna umetnica, likovno estetsko dovrševala in jih pogosto umeščala v zamišljene prizore in scenske postavitve. O razstavi je več povedala Tea Rogelj, kustosinja razstave. Vabimo vas k poslušanju!Jaz, David, predstava o nasilju nad nenormativnimi telesi
»Če je spol normativna kategorija – opredeljena s civilizacijskimi pričakovanji – potem predoči tudi obstoj teles onkraj: teles, ki se tako ali drugače ne uvrščajo v tisto, kar je definirano kot normativ,« …
Notas do episódio
»Če je spol normativna kategorija – opredeljena s civilizacijskimi pričakovanji – potem predoči tudi obstoj teles onkraj: teles, ki se tako ali drugače ne uvrščajo v tisto, kar je definirano kot normativ,« zapišejo ustvarjalci predstave Jaz, David, ki je nastala kot magistrska produkcijska predstava programa Gledališke režije na AGRFT v Ljubljani v koprodukciji z Masko Ljubljana. Predstava je nastala po resnični zgodbi Davida Reimerja in v središče postavlja vprašanje družbenega spola in spolne identitete. O procesu ustvarjanja in poglabljanja v obravnavano temo v oddaji razmišljajo Gabrijel Lazić, režiser predstave, Nastja Uršula Virk, soustvarjalka besedila in dramaturginja, ter Kaja Petrovič, igralka v predstavi. Vabljeni k poslušanju!Jagnje, radijska igra, ki preči svetove
Dramaturginja in dramatičarka Lučka Neža Peterlin je za dramsko besedilo Jagnje lani prejela nagrado za mladega dramatika na Tednu slovenske drame. Letos je besedilo zaživelo v obliki radijske igre, ki je z …
Notas do episódio
Dramaturginja in dramatičarka Lučka Neža Peterlin je za dramsko besedilo Jagnje lani prejela nagrado za mladega dramatika na Tednu slovenske drame. Letos je besedilo zaživelo v obliki radijske igre, ki je z živo izvedbo v Stolpu Škrlovec v Kranju dopolnila program 56. Tedna slovenske drame. Radijska igra s terenskimi posnetki in v živo izvajano glasbo mojstrsko nadgradi vzdušje, ki ga je v besedilu razvila avtorica. Po premieri smo se pogovarjali z ustvarjalkami: režiserko Ano Krauthaker, igralkama Diano Kolenc in Tjašo Železnik, avtorico in izvajalko glasbe Ido Hiršenfelder ter avtorico besedila Lučko Nežo Peterlin.
Aqui estão os 40 episódios mais recentes de 100. Os mais antigos estão no feed do podcast.
Podcasts parecidos
Mais podcasts de Artes
Este podcast é seu?
Confirme com uma entrada no seu feed: você recebe um código aqui, adiciona como podcast:txt no canal do seu feed e nós verificamos. Depois disso, seu podcast aparece como “verificado” no SoundNode.