Sobotno branje
- Episódios
- 100
- Publicação
- semanal
- Último episódio
- 7 nov 2026
Sobre o podcast
Ob sobotah na Prvem beremo. Kaj? – Najboljše nove romane, poljudnoznanstvene knjige, poezijo, biografije pa še in še. Zakaj? – Ker z branjem širimo svoj svet. Ker ob branju razgibavamo domišljijo. Ker ob branju uživamo.
Episódios 100
Slobodan Šnajder: Angel izginjanja
Veličastna freska Zagreba 20. stoletja, ki se sprašuje o cikličnosti zgodovine in tragični naravi revolucijNič ne izgine do konca oziroma »ne bo umrlo vse«. Ta misel kakor rdeča nit prepreda roman nedavno …
Notas do episódio
Veličastna freska Zagreba 20. stoletja, ki se sprašuje o cikličnosti zgodovine in tragični naravi revolucijNič ne izgine do konca oziroma »ne bo umrlo vse«. Ta misel kakor rdeča nit prepreda roman nedavno preminulega pisatelja Slobodana Šnajderja Angel izginjanja, v katerem avtor pred nami riše življenje v Zagrebu skozi vse velike pretrese dvajsetega stoletja od vzpostavitve hrvaške fašistične marionetne države med drugo svetovno vojno pa vse do vojn ob razpadu Jugoslavije in hrvaške osamosvojitve ter vstopa v kapitalistični sistem. Kako se zgodovina vpisuje v ljudi, ki ne sprejemajo vsakokratnih oblastnih sprememb, kako se čistost vere v boljši svet lahko sprevrže v obsedeno uničevanje in zakaj kljub vsemu nasilju zgodovine upanje ne izgine do konca, smo se za tokratno Sobotno branje ob Šnajderjevem romanu spraševali s prevajalko dela Sonjo Polanc. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Georgi Gospodinov: Vrtnar in smrt
Georgi Gospodinov, eden najbolj priznanih sodobnih bolgarskih pisateljev, avtor svetovne uspešnice Časovno zaklonišče – slovenski bralci ga poznajo tudi po delih Naravni roman, Fizika žalosti in In druge zgodbe …
Notas do episódio
Georgi Gospodinov, eden najbolj priznanih sodobnih bolgarskih pisateljev, avtor svetovne uspešnice Časovno zaklonišče – slovenski bralci ga poznajo tudi po delih Naravni roman, Fizika žalosti in In druge zgodbe – je avtor v slovenščino nedavno prevedenega dela Vrtnar in smrt, ki je izšel pri Beletrini. V odličnem prevodu Boruta Omerzela beremo pisateljevo osebno zgodbo o umirajočem očetu, ki se počasi razpira v pripoved o minevanju, neizogibni smrti, ohranjanju spomina in moči pripovedi. Namesto kolektivnega junaka sta v njenem središču portret očeta in podoba njegovega vrta, ki postaja prostor spomina, življenja in slovesa. Iz spominskih fragmentov, pripovedi, anekdot in doživetij je nastala mogočna zgodba o tesni in ljubeči povezanosti med očetom in sinom, pa tudi o izgubi najpomembnejše osebe, ki je zaznamovala avtorjevo otroštvo. Knjiga, v kateri se avtor navezuje na številne kulturne, filozofske in literarne reference in njihove avtorje (Borges, Mann, Sontag …), je predvsem ganljiv poklon življenju, spominu in odnosu, ki ga smrt ne more izbrisati. Gospodinov s prepletanjem žalosti, nežnosti, svetlobe in humorja pokaže, kako lahko človeka ohranimo živega prav skozi zgodbe, ki jih pripovedujemo o njem. Čeprav gre za zelo osebno, humorno in poetično prozo, roman diha tudi ozračje nekdanje socialistične Bolgarije in ponuja podobo življenja generacije moških, rojenih v štiridesetih letih.Sogovornik: prevajalec Borut Omerzel
Dai Weina: Eno samo cvetenje v temi
Izbor pesmi sodobne kitajske pesnice Dai Weine prinaša zanimiv vpogled v sodobno pesniško ustvarjanje na Kitajskem, saj gre za eno vidnejših predstavnic mlajše generacije.Dai Weina pravi, da je zanjo »pisanje …
Notas do episódio
Izbor pesmi sodobne kitajske pesnice Dai Weine prinaša zanimiv vpogled v sodobno pesniško ustvarjanje na Kitajskem, saj gre za eno vidnejših predstavnic mlajše generacije.Dai Weina pravi, da je zanjo »pisanje poezije kot duhovna gimnastika, zadeva tako intelekt kot duha in vsebuje nekaj šamanskega, nekaj, kar spominja na čarovništvo. Poezija priča o intenzivnosti človeškega obstoja.«
Katja Kolšek, ki je pesmi prevedla, dodaja, da je njena poezija Dai Weine zelo zabavno in tudi inteligentno branje, polno duhovitih nesmislov, jezikovnih iger in nadrealističnih podob.Borut Kraševec: Dan spomina
Prevajalec in pisatelj, ki je pred petimi leti za svoj prvenec prejel tudi kresnika, se zdaj vrača z zgodovinskim romanom, ki prikazuje intelektualni in emocionalni utrip v krogih visokega slovenskega …
Notas do episódio
Prevajalec in pisatelj, ki je pred petimi leti za svoj prvenec prejel tudi kresnika, se zdaj vrača z zgodovinskim romanom, ki prikazuje intelektualni in emocionalni utrip v krogih visokega slovenskega meščanstva tik pred izbruhom 2. svetovne vojneBoruta Kraševca smo bralke in bralci dolgo poznali predvsem kot mojstrskega, tudi s prestižno Sovretovo nagrado že ovenčanega prevajalca iz ruske književnosti. Potem pa je pred kakimi šestimi leti razširil – kot se reče – polje boja in presedlal med romanopisce. Celo zelo uspešne romanopisce, saj je za Agni, svoj prvenec navsezadnje prejel tudi kresnika.
A če se zgodba, ki jo spremljamo v Agni, odvija v naši zdajšnjosti, je Dan spomina, pisateljev drugi roman, ki je letos spomladi izšel pri založbi LUD Šerpa, postavljen v preteklost. Kraševec nas tu namreč odpelje v čas med junijem 1938 in julijem 1939, v čas tesnobnega zatišja pred viharjem druge svetovne vojne, torej.
Pri tem nas, se zdi, vabi k premisleku o podobnostih in vzporednicah med tesnobnim letom 1938, ki je bilo leto vojn od Španije na zahodu do Kitajske na vzhodu, in tesnobnim letom 2026, ki je znova leto vojn – od Ukrajine na severu do Jemna na jugu. In vendar vojna oziroma slutnja prihajajoče, še večje, še bolj uničujoče vojne ni osrednja tema pričujočega Kraševčevega romana, temveč mu daje le nekakšen okvir, nekakšno vseprežemajočo atmosfero, medtem ko so čisto v ospredju pisateljeve pozornosti druge stvari, druge teme, druga vprašanja. Katera? – Natanko to smo v pogovoru z avtorjem Dneva spomina preverjali v tokratnem Sobotnem branju.
Foto: Goran DeklevaOliver Lovrenski: Brat, če mi nismo družina, kdo je
Ivor, Marco, Arjan in Jonas. Štirje prijatelji, pravijo si brati, med odraščanjem na ulicah Osla v primežu drog, dela, nasilja in krhkih družinskih odnosov Oliver Lovrenski je svoj prvenec Brat, če mi nismo …
Notas do episódio
Ivor, Marco, Arjan in Jonas. Štirje prijatelji, pravijo si brati, med odraščanjem na ulicah Osla v primežu drog, dela, nasilja in krhkih družinskih odnosov Oliver Lovrenski je svoj prvenec Brat, če mi nismo družina, kdo je – njegov prevod je izšel pri založbi NoPress – napisal pri svojih 19 letih, v njem pa spremljamo štiri najstnike, antijunake, in njihovo odraščanja in spopadanje z ulicami v Oslu. Ni jim lahko: droge, nasilje, smrt v družini, smrt med prijatelji, nestabilni družinski odnosi. Knjiga bralca in bralko čustveno močno pretrese, a hkrati gane do solz s humornimi vložki in na trenutke nepričakovano nežnostjo. O težkem življenju v Oslu – številni ljudje imajo sicer Skandinavijo za zgled urejen družbe – piše Norvežan s hrvaškimi koreninami Oliver Lovrenski v svojem prvencu Brat, če mi nismo družina, kdo je založbe NoPress. Prevedel ga je Jaka Smerkolj Simoneti. Z njim se je za oddajo Sobotno branje pogovarjala Tina Lamovšek.Irena Štaudohar: Globoko v gozdu
Do zdaj najbolj osebna in avtobiografska knjiga Irene Štáudohar Globoko v gozdu: o divjem in intimnem založbe UMco naravo, mitologijo, umetnost, znanost in zgodbe drugih ljudi prepleta s svojimi spomini ter …
Notas do episódio
Do zdaj najbolj osebna in avtobiografska knjiga Irene Štáudohar Globoko v gozdu: o divjem in intimnem založbe UMco naravo, mitologijo, umetnost, znanost in zgodbe drugih ljudi prepleta s svojimi spomini ter lastno izkušnjo postavlja v širši kulturni in zgodovinski kontekst. Rezultat je zbirka 14 esejev, ki je bila letos tudi nominirana za Rožančevo nagrado. Tina Lamovšek jo predstavlja v tokratnem Sobotnem branju. Foto: PrviJean-Baptiste Andrea: Čuvar njene skrivnosti
Jean-Baptiste Andrea v romanu Čuvar njene skrivnosti, ki je izšel pri Založbi Mladinska knjiga, pripoveduje zgodbo o ostarelem kiparju Michelangelu »Mimu« Vitalianiju, ki se v opatiji Sacra di San Michele na …
Notas do episódio
Jean-Baptiste Andrea v romanu Čuvar njene skrivnosti, ki je izšel pri Založbi Mladinska knjiga, pripoveduje zgodbo o ostarelem kiparju Michelangelu »Mimu« Vitalianiju, ki se v opatiji Sacra di San Michele na razgledni vzpetini, kamor se je zatekel pred 40 leti, v zadnjih urah spominja svojega nenavadnega, revnega in bogatega, slavnega in pozabljenega življenja. Preden se poslovi od tega sveta, je pripravljen izdati tudi strogo varovano skrivnost, zavito v nerazložljivo mističen kip, zaklenjen v temo, nedaleč od njegove celice.V središču zgodbe je njegovo vseživljenjsko prijateljstvo z Violo Orsini, svobodomiselno, nadvse ostroumno in prodorno plemkinjo, ki ga kljub družbenim razlikam in njegovi pritlikavosti ves čas podpira ter spodbuja pri uresničevanju njegovih sanj. Iz knjižnice tihotapi knjige in mu jih na skrivaj prinaša, on pa ji kot človek z izjemnim talentom vrača s svojimi dih jemajočimi umetninami. Njuni burni življenji, prepleteni z zaobljubami, v lepoti brezmejne, divje in nepredvidljive narave prežemata ustvarjalna strast in raziskovalni duh. Zloba, ljubosumje, družinske spletke in politični pretresi v Italiji v prvi polovici 20. stoletja, tudi obdobje fašizma, ju nemalokrat oddaljijo, potisnejo v agonijo in trpljenje. Gre za monumentalen, nadvse presunljiv roman francoskega pisatelja, scenarista in režiserja, ki je leta 2023 zanj prejel Goncourtovo nagrado in po katerem nastaja tudi film. Delo je mojstrsko prevedla Janina Kos.
Elisa Shua Dusapin: Zima v Sokču
V južnokorejskem mestu Sokčo, nedaleč od najbolj zastražene meje na svetu, mlado dekle, ki dela v nekoliko razpadajočem hotelu, spozna francoskega striparja, ki išče navdih za svojo naslednjo zgodbo.Zima v …
Notas do episódio
V južnokorejskem mestu Sokčo, nedaleč od najbolj zastražene meje na svetu, mlado dekle, ki dela v nekoliko razpadajočem hotelu, spozna francoskega striparja, ki išče navdih za svojo naslednjo zgodbo.Zima v Sokču je prvenec francosko-švicarsko-korejske pisateljice Elise Shua Dusapin, ki je do zdaj izdala že štiri romane. A že s prvim, ki je v francoščini izšel pred desetimi leti, je pritegnila veliko pozornosti in pohval kritikov. V romanu skozi precizen in izčiščen jezik izriše dileme, ki spremljajo odraščanje in iskanje sebe ter soočanje z lastnimi pričakovanji in pričakovanji drugih.
Roman je v prevodu Suzane Koncut izšel pri založbi Goga.Christopher West: Teologija telesa za začetnike
Letos obeležujemo 30- letnico zgodovinskega obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, papeža, ki se je poglobljeno ukvarjal s teologijo telesa. Med letoma 1979 in 1984 je svoje splošne avdience …
Notas do episódio
Letos obeležujemo 30- letnico zgodovinskega obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, papeža, ki se je poglobljeno ukvarjal s teologijo telesa. Med letoma 1979 in 1984 je svoje splošne avdience posvetil prav razlagi »teologije telesa«, v kateri je obravnaval vprašanja moškosti in ženskosti, medsebojnih odnosov in spolnosti. Danes mnogi v njej odkrivajo dragocena in presenetljiva sporočila, ki kažejo pot h globljemu razumevanju ljubezni, telesnosti in spolnosti. Ker je papeževa misel precej zahtevna, jo je Christopher West, ameriški predavatelj in pisec številnih knjig o teologiji telesa in tudi odličen poznavalec nauka Janeza Pavla II. na tem področju, v knjigi Teologija telesa za začetnike predstavil oziroma nas vanjo uvedel na razumljiv, živahen in privlačen način. Tokrat torej predstavljamo knjigo Teologija telesa za začetnike, ki je bila več let razprodana, letos pa so jo pri založbi Družina ponovno izdali oziroma ponatisnili. Knjigo je prevedla Ana Vogrinčič, uredil jo je Marjan Pogačnik, jezikovno pregledala Marija Bratina, naslovnico pa je oblikovala Nuša Gabrijel. O vsebini knjige se je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič pogovarjala z Lucijo Szydelko, mentorico prostovoljcem pri Katoliški mladini, ki je Christopherja Westa, ki je v juniju tudi obiskal Slovenijo in predaval na razprodanem dogodku Izvir v Zavodu Sv. Stanislava v Ljubljani, z možem tudi spremljala. V oddaji lahko prisuhnete tudi odlomku iz knjige - Čistost ni puritanstvo.Marko Radmilovič: Goveja turneja
V tokratnem izboru knjig za oddajo Sobotno branje se odpravljamo na pot, in sicer spremljamo prigode, ki se v kratkem časovnem dogodku zgodijo glasbenikom. A ne katerim koli. Marko Radmilovič, ki je več …
Notas do episódio
V tokratnem izboru knjig za oddajo Sobotno branje se odpravljamo na pot, in sicer spremljamo prigode, ki se v kratkem časovnem dogodku zgodijo glasbenikom. A ne katerim koli. Marko Radmilovič, ki je več desetletij bil novinar naše Dokumentarno-feljtonske redakcije, v najnovejši knjigi Goveja turneja, ki je izšla pri založbi Pivec, predstavlja tribute band Ansamblov bratov Avsenik. Če vam naštejemo nekaj ključnikov iz knjige – korona, Rolling Stones, dunajski Musikverein, Pastirček - vam povemo veliko, a hkrati nič. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Radio PrviLea Ypi: Pokončna
Albanska pisateljica in filozofinja skozi zgodbo o svoji babici razmišlja o tem, kako ohraniti osebno dostojanstvo sredi vrtinca zgodovinskih pretresov, od razpada Osmanskega cesarstva do vzpona albanskega …
Notas do episódio
Albanska pisateljica in filozofinja skozi zgodbo o svoji babici razmišlja o tem, kako ohraniti osebno dostojanstvo sredi vrtinca zgodovinskih pretresov, od razpada Osmanskega cesarstva do vzpona albanskega komunističnega režimaVeliki zgodovinski dogodki nikoli niso le abstraktni premiki, o katerih beremo v učbenikih, ampak vedno radikalno pretresejo življenja ljudi, ki se znajdejo v njihovih vrtincih in morajo v njih sprejemati odločitve, ki ne bodo odločale le o poteku njihovega življenja, ampak tudi o tem, koliko dostojanstva in pokončnosti bodo ohranili. V tokratnem Sobotnem branju se bomo skupaj z albansko-britansko pisateljico in profesorico političnih znanosti in filozofije Leo Ypi podali po sledeh njene babice Leman, ki je bila priča razpadu Osmanskega imperija, nastanku nacionalnih držav na njegovih tleh, Italijanki okupaciji Albanije, tamkajšnjemu komunističnemu odporu in revoluciji med drugo svetovno vojno, nato pa še nadzoru režima Enverja Hoxhe. Drugo leposlovno delo Lee Ypi nam je pomagala predstaviti prevajalka romana Sanda Šukarov. Oddajo je pripravila Alja Zore.
foto: Alja Zore
Milan Kundera: Neznosna lahkost bivanja
Osrednji roman velemojstra češke književnosti 20. stoletja, v katerem se organsko prepletajo, dopolnjujejo in uravnotežujejo politično-kritična, filozofsko-eksistencialna in ljubezensko-erotična komponentaMilan …
Notas do episódio
Osrednji roman velemojstra češke književnosti 20. stoletja, v katerem se organsko prepletajo, dopolnjujejo in uravnotežujejo politično-kritična, filozofsko-eksistencialna in ljubezensko-erotična komponentaMilan Kundera, ki se je rodil leta 1929 v Brnu, umrl pa pred tremi leti v Parizu, je brez dvoma eden največjih čeških pisateljev vseh časov. Tako visoko na pobočje tamkajšnjega literarnega Parnasa se je v pomembni meri povzpel po zaslugi romana Neznosna lahkost bivanja, prave pravcate klasike svetovne književnosti druge polovice 20. stoletja, ki jo je napisal in objavil v prvi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja v Franciji, kamor se je že sredi sedemdesetih zatekel pred družbeno-politično represijo na Češkoslovaškem, ki je pač sledila sovjetskemu zatrtju tako imenovane praške pomladi avgusta 1968.
Prav intervencija sil varšavskega pakta v pisateljevi domovini predstavlja tudi pomemben dejavnik, ki zapleta usode junakinj in junakov v Neznosni lahkosti bivanja, a reči, da je problemsko-sporočilni horizont tega romana bistveno določen s Kunderovo kritično analizo sovjetskega imperija oziroma realno obstoječega socializma, bi vendarle bilo napačno. Kundera si namreč s svojim ustvarjanjem povsem očitno ne želi prislužiti si oznake »politično angažiran pisatelj« in tisto, kar ga v Neskončni lahkosti bivanja zanima, so prvenstveno zagatna eksistencialna vprašanja tiste vrste, ki mučijo ljudi, ne glede na to, v kakšnem družbeno-političnem sistemu že živijo.
A tu je spet treba biti previden; Neznosna lahkost bivanja, ki je pod založniškim okriljem Mladinske knjige pred nedavnim doživela že svoj peti natis v slovenščini, namreč ni samo filozofski roman, ampak bi ga bilo prav tako moč označiti za ljubezenskega ali celo erotičnega … Kako se torej politično-kritična, filozofsko-eksistencialna in ljubezensko-erotična komponenta v tem delu prepletajo, dopolnjujejo in uravnotežujejo, smo preverjali v tokratnem Sobotnem branju; naš gost pred mikrofonom je bil Kunderov slovenski prevajalec, Jaroslav Skrušný.
Foto: Goran DeklevaSimone Weil: Zakoreninjenost
Razprava, v kateri francoska filozofinja premišljuje, kako po zmagi antifašistične koalicije v 2. svetovni vojni v moralnem smislu prenoviti evropske družbe, da bi se barbarski fašizem nikoli več ne vrnil med …
Notas do episódio
Razprava, v kateri francoska filozofinja premišljuje, kako po zmagi antifašistične koalicije v 2. svetovni vojni v moralnem smislu prenoviti evropske družbe, da bi se barbarski fašizem nikoli več ne vrnil med nasKar je bil Edvard Kocbek v Sloveniji, je bila – bi po svoje lahko rekli – Simone Weil v Franciji. Filozofinja, ki se je rodila v dobro stoječo, sekularno judovsko družino leta 1909, umrla pa zaradi izčrpanosti pri vsega štiriintridesetih, avgusta leta 1943, je namreč v svojem delu na izviren način prepletala in spajala krščanski misticizem in levičarsko, heterodoksno marksistično misel. Idejno bleščeč takega združevanja elementov iz različnih miselnih tradicij najdemo v Zakoreninjenosti, razpravi, ki jo je Weil napisala na vrhuncu druge svetovne vojne in v kateri je premišljevala, kako po zmagi v moralnem smislu prenoviti evropske družbe, da bi se barbarska fašistična ideologija nikoli več ne vrnila med nas. Je pa na tem mestu vsekakor treba reči, da Zakoreninjenost nikakor ni zanimiva le kot dokument nekega zgodovinskega časa in njegovih partikularnih aspiracij in strahov, temveč se tudi nam danes na široko ponuja v aktualno, izzivalno pa tudi up prebujajoče branje. Zakaj je tako, smo v tokratnem Sobotnem branju preverjali v pogovoru s Sašo Jerele, ki je Zakoreninjenost za založbo Družina pred nedavnim prevedla v slovenščino.
Foto: Goran DeklevaSamantha Harvey: V orbiti
Dan v življenju šestih astronavtov in astronavtk na krovu Mednarodne vesoljske postaje. Šest različnih življenjskih zgodb. Šest ljudi, stisnjenih na zamejenem prostoru, ki ga le tanka pregrada loči od praznine …
Notas do episódio
Dan v življenju šestih astronavtov in astronavtk na krovu Mednarodne vesoljske postaje. Šest različnih življenjskih zgodb. Šest ljudi, stisnjenih na zamejenem prostoru, ki ga le tanka pregrada loči od praznine vesolja. Pod njihovimi pogledi se razgrinja Zemlja, vsak dan uzrejo šestnajst sončnih vzhodov in prav toliko sončnih zahodov. Visoko nad Zemljinem površjem se lahko pogled na življenja ljudi in na planet odpre v povsem drugačni perspektivi. Za roman V orbiti je britanska pisateljica Samantha Harvey leta 2024 prejela Bookerjevo nagrado. Gre za najkrajši roman, ki je kdaj osvojil to ugledno nagrado. Kaj je prepričalo žirijo, je v Sobotnem branju pojasnil Igor Harb, ki je knjigo prevedel v slovenščino.Haruki Murakami: Mesto in njegovo negotovo obzidje
Najnovejši roman Harukija Murakamija Mesto in njegovo negotovo obzidje bralca znova popelje na krhko mejo med resničnostjo in domišljijo, kjer se notranji svetovi umaknejo za obzidje, da bi ustvarili zavetje …
Notas do episódio
Najnovejši roman Harukija Murakamija Mesto in njegovo negotovo obzidje bralca znova popelje na krhko mejo med resničnostjo in domišljijo, kjer se notranji svetovi umaknejo za obzidje, da bi ustvarili zavetje pred bolečino in pozabili na travmatične izkušnje.Tridelna monumentalna pripoved, zasnovana na avtorjevi zgodnji kratki zgodbi iz leta 1980, h kateri se je vedno znova vračal in jo razvijal (čeprav se je od teme in njenih številnih podob, povezanih z njo, dokončno poslovil, saj je letos v japonščini prvič izdal roman, v katerem je nosilna protagonistka ženska), jo nato najprej prevetril in prenovil z izdajo novele Konec sveta in zakrknjena dežela čudes, ki pa ni bila prevedena v slovenščino. Pred tremi leti je z dvema dodanima deloma in novimi poglavji motiviko razširil v subtilno refleksijo spomina, izgube in hrepenenja. Avtor nakaže, kako z gradnjo lastnih miselnih labirintov in z varovalnimi obzidji postopoma izgubljamo stik z resničnim življenjem.
V središču romana je skrivnostno mesto, obdano z obzidjem, kjer človek ostane sam, odtujen in čustveno izoliran. V oklepu ga drži živ spomin na sanjsko izkušnjo čiste mladostne ljubezni, po kakršni hrepeni tudi v srednjih letih življenja, išče svoj pravi jaz in bega med sanjami in resničnostjo. Murakami s prepoznavno mirnostjo prepleta vsakdanje z nenavadnim ter ustvarja svet, za katerega se ne sprašuje, ali je fantazijski ali resničen, saj je njun soobstoj samoumevno dejstvo. Mesto in njegovo negotovo obzidje je literarni prostor, v katerem se resničnost razrahlja in notranje pokrajine dobijo svojo obliko – meditativen in premišljen roman o tem, kako živimo z izgubo in bolečino, ter kako si zaradi njiju ustvarjamo svetove, da bi ju lažje prenesli in preživeli.
Iz japonščine je knjigo, ki je izšla pri Založbi Mladinska knjiga, prevedel Domen Kavčič, uredila pa jo je Darja Marinšek.
Avgust Demšar: Zadnja večerja
Avgust Demšar je izdal že 14. knjigo, tokratna se imenuje Zadnja večerja (Založba Pivec), a v njem ne boste našli že v literarni in tudi televizijski podzavesti uveljavljenega lika inšpektorja Martina Vrenka …
Notas do episódio
Avgust Demšar je izdal že 14. knjigo, tokratna se imenuje Zadnja večerja (Založba Pivec), a v njem ne boste našli že v literarni in tudi televizijski podzavesti uveljavljenega lika inšpektorja Martina Vrenka. Knjiga, ki nosi naslov po znameniti Da Vincijevi freski, vsebuje zbirko 9 kratkih kriminalnih likovnih zgodb. Podrobneje pa v oddaji Sobotno branje, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Radio PrviAleksandar Hemon: Svet in vse v njem
Hipnotično delo bosansko-ameriškega pisatelja govori o izgnanstvih, ki trajajo cela življenja in se raztezajo čez več celinKo čez desetletja ali stoletja pišemo zgodovinske knjige, se preteklost zdi kot urejeno …
Notas do episódio
Hipnotično delo bosansko-ameriškega pisatelja govori o izgnanstvih, ki trajajo cela življenja in se raztezajo čez več celinKo čez desetletja ali stoletja pišemo zgodovinske knjige, se preteklost zdi kot urejeno in logično zaporedje dogodkov. Čeprav vemo, da so vojne in revolucije močno zarezale v življenja ljudi in velikokrat popolnoma spremenile naše družbe, si le težko zamislimo, kako je bilo kaos vseh teh zgodovinskih pretresov dejansko živeti. V tokratnem Sobotnem branju se bomo posvetili delu, ki pred nami na zelo neobičajen način zariše prav to. Hipnotično spisan zgodovinski roman Aleksandra Hemona Svet in vse v njem namreč pred nami pričara hkrati sanjski in hkrati brutalno materialen svet sefardskega juda Rafaela Pinta, ki ga je vrtinec zgodovine povlekel iz avstro-ogrskega Sarajeva, skozi vzhodno fronto, v kaos ruske revolucije, nato pa čez evrazijska prostranstva vse do Šanghaja, kjer je doživel še japonsko invazijo na Kitajsko. Gostja je prevajalka besedila Irena Duša Draž. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Susan Sontag: O ženskah
V tokratni oddaji Sobotno branje smo predstavili zbirko esejev z naslovom O ženskah, ki jih je leta 1972 napisala kultna avtorica, pisateljica in filozofinja Susan Sontag. Po več kot petdesetih letih je v …
Notas do episódio
V tokratni oddaji Sobotno branje smo predstavili zbirko esejev z naslovom O ženskah, ki jih je leta 1972 napisala kultna avtorica, pisateljica in filozofinja Susan Sontag. Po več kot petdesetih letih je v prevodu Ane Pandur in pod okriljem založbe Sanje izšel slovenski prevod tega nadvse pomembnega ter še vedno izjemno aktualnega dela. Knjigo je v pogovoru s prevajalko predstavila voditeljica oddaje Tita Mayer.Brandon Sanderson: Meglovni rod
Prvi del trilogije Meglovni rod z naslovom Zadnji imperij, je idealna vstopna točka v bogat fantazijski univerzum priljubljenega ameriškega pisatelja visoke fantastike Brandona Sandersona, ki ga zdaj prvič …
Notas do episódio
Prvi del trilogije Meglovni rod z naslovom Zadnji imperij, je idealna vstopna točka v bogat fantazijski univerzum priljubljenega ameriškega pisatelja visoke fantastike Brandona Sandersona, ki ga zdaj prvič lahko beremo v slovenskem prevodu. Roman nas popelje v postapokaliptični svet, poln megle in pepela, kjer tako privilegiranemu plemstvu kot zasužnjenim skaajem že tisočletje s trdo roko vlada Vrhovni vladar. A meglovnik Kelsier, ki obvlada posebno obliko magije tega sveta, alomantiko, se odloči, da tej vladavini napravi konec. Kje se skriva šarm Meglovnega rodu in Sandersonovih fantazijskih svetov širše, je v Sobotnem branju pojasnil prevajalec Sergej Hvala.Nejc Pohar: Kratki rezi
Kakšna je resničnost režiranja oglasov v tujini? Nabor vtisov in spominov ter širšega razmišljanja o življenju in vlogi človeka/režiserja na tem svetu je zbral Nejc Pohar, režiser in pisatelj. V zbirki S poti …
Notas do episódio
Kakšna je resničnost režiranja oglasov v tujini? Nabor vtisov in spominov ter širšega razmišljanja o življenju in vlogi človeka/režiserja na tem svetu je zbral Nejc Pohar, režiser in pisatelj. V zbirki S poti je pri Cankarjevi založbi izšla njegova knjiga Kratki rezi, ki jo Tina Lamovšek predstavlja v oddaji Sobotno branje. Foto: Radio PrviKrakar, Vogel: Od tebe dalje štejem svoje dni
Do konca julija bo v ljubljanski Galeriji Kresiji ob 30-letnici fotografskega ustvarjanja Voranca Vogla in 100. obletnici rojstva njegovega deda, pesnika Lojzeta Krakarja, odprta razstavo s pregledom jubilejne …
Notas do episódio
Do konca julija bo v ljubljanski Galeriji Kresiji ob 30-letnici fotografskega ustvarjanja Voranca Vogla in 100. obletnici rojstva njegovega deda, pesnika Lojzeta Krakarja, odprta razstavo s pregledom jubilejne knjige Od tebe dalje štejem svoje dni. Preplet pesmi in umetniških fotografij predstavlja zanimiv dialog med dvema umetnikoma – dvema generacijama, ki naj, tak je namen, umetnost približa tudi sedanjemu času in generacijam.Jospeh Andras: Nûdem Durak (Na svoji zemlji)
Dokumentarno intoniran roman, v katerem sodobni francoski pisatelj izriše pretresljiv portret kurdske pevke, ki že enajst let ždi v turškem zaporu zaradi »strašnega zločina« – petja tradicionalnih kurdskih …
Notas do episódio
Dokumentarno intoniran roman, v katerem sodobni francoski pisatelj izriše pretresljiv portret kurdske pevke, ki že enajst let ždi v turškem zaporu zaradi »strašnega zločina« – petja tradicionalnih kurdskih pesmiPri založbi Sophia je pred nedavnim izšel angažiran, dokumentarno intoniran pa hkrati občuteno izpisan roman Nûdem Durak (Na svoji zemlji), v katerem sodobni francoski pisatelj Joseph Andras, popisuje usodo naslovne »junakinje«, ki so jo leta 2015 turške oblasti obsodile na kar 19-letno zaporno kazen. Njen zločin? – Če vprašate turško sodišče: terorizem. In kaj natanko je storila? – Pela je. S svojo zasedbo je prepevala tradicionalne kurdske pesmi.
Toda: zakaj Nûdem Durak meni, da pot v pravičnejšo prihodnost, v kateri ne bo izključevanja ne na narodni ne na spolni osnovi, vodi natanko prek petja kurdskih pesmi in zakaj se turška država njenega glasu tako zelo boji? – Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Jasmino Žgank, ki je Andrasov roman prevedla.
Foto: Goran DeklevaSvetlana Slapšak: Kuhinja revežev
Lakota, revščina, spomin, užitek, razrednost, zgodovina, razkrivanje družbe. Teme, skozi katere antropologinja Svetlana Slapšak v knjigi Kuhinja revežev: Eseji in recepti založbe Goga razmišlja o hrani kot …
Notas do episódio
Lakota, revščina, spomin, užitek, razrednost, zgodovina, razkrivanje družbe. Teme, skozi katere antropologinja Svetlana Slapšak v knjigi Kuhinja revežev: Eseji in recepti založbe Goga razmišlja o hrani kot političnem, družbenem, kulturnem in intimnem vprašanju. Zelo neposredno govori o krivicah v svetu. Zaradi draginje je hrana vse bolj stvar prestiža, ne pa dobrina, ki bi morala biti dostopna vsem, in sicer tako cenovno kot po kakovosti ter da ni škodljiva za zdravje. Kot poznavalka antičnih svetov in antropologije spolov se v knjigi opira na dve temi, ki ju tudi sicer najraje obravnava v svojih raziskavah: ena je revščina, druga pa Balkan in njegova celotna antična zgodovina hrane. V knjigi tudi o tem, kako se o hrani vse bolj govori kot o luksuzu, premalo pa kot o vprašanju preživetja. Foto: Radio PrviWerner Herzog: Vsak zase in Bog proti vsem
Spomini velikega nemškega režiserja se berejo kot kak pustolovski roman, obenem pa postavljajo spomenik presežni lepoti in ekstatični resnici, ki se lahko razkrijeta samo na filmskem platnuVeliko ljudi se v …
Notas do episódio
Spomini velikega nemškega režiserja se berejo kot kak pustolovski roman, obenem pa postavljajo spomenik presežni lepoti in ekstatični resnici, ki se lahko razkrijeta samo na filmskem platnuVeliko ljudi se v poznih letih sicer loti pisanja svojih spominov, a se ob branju potem dovolj pogosto pokaže, da njihova življenja nemara le niso bila tako zanimiva, razgibana, napeta ali protislovna, da bi jih bilo po vsej sili treba popisati v knjigi. No, ta pomislek oziroma zadržek, ki se na načelni ravni lahko drži avtobiografskega pisanja, pa ne velja za Wernerja Herzoga, enega največjih živečih umetnikov na svetu, ki je svoje življenje leta 2022 popisal v knjigi Vsak zase in Bog proti vsem, knjigi, ki je pod založniškim okriljem Beletrine zdaj izšla tudi v slovenskem prevodu. Ob branju spominov danes 83-letnega nemškega režiserja, ki se je podpisal pod take filmske mojstrovine, kot so Aguirre, srd božji pa Fitzcarraldo ter Jama pozabljenih sanj, se namreč ni mogoče znebiti vtisa, da je véliki cineast vseskozi živel skrajno intenzivno, da, drugače rečeno, v svojem življenju ni vrgel stran niti enega samega dneva, niti ene same ure. Ko se je torej lotil pisanja spominov, Herzogu nikakor ni manjkalo snovi. A kako natanko je vse prigode, nezgode, zmagoslavja in poraze, ki jih je zabeležil na svoji razgibani življenjski poti, razgrnil pred očmi radovednih bralk in bralcev? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Anjo Naglič, ki je Herzogove spomine prevedla v slovenski jezik.
Foto. Goran Dekleva
Walter Tevis: Mož, ki je padel na Zemljo
Znanstvenofantastični roman, ki skozi oči prišleka iz oddaljenega planeta nastavlja ogledalo naši družbiNekega dne je na Zemlji pristal mož iz oddaljenega planeta, z nalogo, da tu zgradi vesoljsko plovilo, s …
Notas do episódio
Znanstvenofantastični roman, ki skozi oči prišleka iz oddaljenega planeta nastavlja ogledalo naši družbiNekega dne je na Zemlji pristal mož iz oddaljenega planeta, z nalogo, da tu zgradi vesoljsko plovilo, s katerim bo lahko k nam prepeljal preživele člane svoje civilizacije, ki jim na njihovem planetu zmanjkuje osnovnih virov za preživetje. Če vam zgodba zveni znano, ste si bržkone nekoč ogledali kultni znanstveno-fantastični film Mož, ki je padel na Zemljo, v katerem je 50 let nazaj nezemljana odigral sam David Bowie. Veliko manj verjetno pa je, da ste kdaj prijeli v roko knjižno predlogo tega filma, ki je bila dolgo v senci filmske priredbe. V tokratnem Sobotnem branju nam bo Tevisev znanstveno-fantastični roman Mož, ki je padel na Zemljo, ki je nedavno izšel pri založbi LUD Literatura, pomagal predstaviti prevajalec in pesnik Tone Škrjanec. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Publij Ovidij Nazon: Metamorfoze VII–IX
Starorimska pesnitev, ki obsega kakih 12 tisoč verzov, velja za eno najpomembnejših, najvplivnejših del v vsej zgodovini zahodne književnostiPred nedavnim je pri Slovenski matici izšel tretji zvezek Metamorfoz …
Notas do episódio
Starorimska pesnitev, ki obsega kakih 12 tisoč verzov, velja za eno najpomembnejših, najvplivnejših del v vsej zgodovini zahodne književnostiPred nedavnim je pri Slovenski matici izšel tretji zvezek Metamorfoz velikega starorimskega pesnika Publija Ovidija Nazona. Gre za zvezek, ki prinaša sedmo, osmo in deveto knjigo oziroma, rečeno s sodobnejšim besednjakom, sedmi, osmi in deveti spev te epske pesnitve. To pa pomeni, da je Ovidijeva prevajalka, s prestižno Sovretovo nagrado že ovenčana klasična filologinja Barbara Šega Čeh, zdaj, po dobrih 15 letih dela, približno na dveh tretjinah osupljivo ambicioznega, osupljivo zahtevnega projekta, kako v slovenščino preliti kar 12 tisoč verzov dolgo latinsko pesnitev.
A zakaj neki naj bi bili bralke in bralci na izid te knjige pozorni, ko pa prevajalski napor Barbare Šega Čeh očitno sploh še ni pri kraju? – Zato ker Metamorfoze predstavljajo enega izmed temeljev, na katerih je postavljena veličastna zgradba evro-ameriške književnosti. No, ta odgovor pa pred nas slej ko prej postavi novo vprašanje: ali je Ovidijeva pesnitev nekaj marmornatega in monumentalnega, nekaj, kar sicer moremo občudovati na načelni ravni, a nas vendarle pušča hladnega, ali pa Metamorfoze, nasprotno, še naprej pripadajo tistemu segmentu zahodnega kanona, ki bije živo? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prav Barbaro Šega Čeh.
Foto: Goran DeklevaAnton Špacapan Vončina in Francesco Tomada: Volkuljin sin
Na dan zmage pa bo temu primeren tudi izbor knjige v današnjem Sobotnem branju. Volkuljin sin (Založba Goga) – knjigo sta napisala Anton Špacapan Vončina in Francesco Tomada, prevedel jo je Gašper Malej, saj je …
Notas do episódio
Na dan zmage pa bo temu primeren tudi izbor knjige v današnjem Sobotnem branju. Volkuljin sin (Založba Goga) – knjigo sta napisala Anton Špacapan Vončina in Francesco Tomada, prevedel jo je Gašper Malej, saj je sprva izšla v italijanščini – se dogaja v 30-ih letih prejšnjega stoletja, ko se je nad obmejno vasico Čepovan na severnem Primorskem vse bolj zgrinjala senca fašizma. Ker gre za politično pravljico, pa ima knjiga v sebi tudi elemente magičnega realizma. Oddajo je pripravila Tina Lamovšek.Hakan Günday: Še
Trgovina z ljudmi skozi oči otroka, ki je hkrati žrtev in storilecNelegalne množične migracije in trgovina z ljudmi, ki je tesno prepletena z njimi, so snov romana Še turškega pisatelja Hakana Gündaya, ki je …
Notas do episódio
Trgovina z ljudmi skozi oči otroka, ki je hkrati žrtev in storilecNelegalne množične migracije in trgovina z ljudmi, ki je tesno prepletena z njimi, so snov romana Še turškega pisatelja Hakana Gündaya, ki je navdih zanjo dobil v resničnem dogodku. Zgodbo pripoveduje deček Gaza, katerega oče pri devetih letih vzame za pomočnika pri svojem poslu – tihotapljenju ljudi. Skozi njegove oči in odraščanje ter verigo travmatičnih dogodkom roman Še ponuja vpogled tako v vzgibe posameznikov kot v dinamiko odnosov med ljudmi, ki vedno znova povzročajo trpljenje v eni najbolj množičnih in vztrajnih humanitarnih katastrof današnjega časa.
Al Pacino: Sonny Boy
Tokrat se bomo ob spominih Al Pacina, slovitega igralca, ki danes praznuje 86. rojstni dan, podali na pot njegovega otroštva. Spremljali bomo njegovo odraščanje, prve korake v gledališču, kjer odkrije svojo …
Notas do episódio
Tokrat se bomo ob spominih Al Pacina, slovitega igralca, ki danes praznuje 86. rojstni dan, podali na pot njegovega otroštva. Spremljali bomo njegovo odraščanje, prve korake v gledališču, kjer odkrije svojo strast do igre, in nato prehod v film, kjer ga svet počasi prepoznava — vse do prelomne vloge v Botru, ki ga izstreli med največje. Kultni igralec je odraščal v Bronxu, kjer bi lahko kmalu zašel na kriva pota, vendar ga je nekaj zadrževalo. Filmi, ki jih je gledal z mamo, so bili odločilni, da je od življenja želel več. Dobil je oskarja, štiri zlate globuse, dva tonyja, dva emmyja, ugledno nagrado obie ... Postal je Michael Corleone in Tony Montana.
Knjigo je prevedel Jure Šešet
Sogovornica: urednica Tjaša Lešnik (knjižna zbirka Žametna Beletrina)Brina Svit: Adios Buenos Aires
Pisateljica, ki je leto za letom odhajala v to mesto, plesala tango in spoznavala zgodbe ljudi, se po letih odsotnosti spet vrne vanj, v to mesto, s katerim je spletla tesne vezi. Marsikaj je enako, marsikaj pa …
Notas do episódio
Pisateljica, ki je leto za letom odhajala v to mesto, plesala tango in spoznavala zgodbe ljudi, se po letih odsotnosti spet vrne vanj, v to mesto, s katerim je spletla tesne vezi. Marsikaj je enako, marsikaj pa tudi drugačno. Ali ni drugačna tudi sama?
Aqui estão os 40 episódios mais recentes de 100. Os mais antigos estão no feed do podcast.
Este podcast é seu?
Confirme com uma entrada no seu feed: você recebe um código aqui, adiciona como podcast:txt no canal do seu feed e nós verificamos. Depois disso, seu podcast aparece como “verificado” no SoundNode.