Zgodbe
- Episódios
- 100
- Publicação
- quinzenal
- Último episódio
- 1 nov 2026
Sobre o podcast
Podkast Vala 202 z dodano vrednostjo. Poglobljeno in angažirano pripovedujemo zgodbe. Originalnih junakov, izjemnih dogodkov, drobnih in velikih zapletov. Zgodbe nekega časa, življenja in družbe.
Episódios 100
Žal mi je, ker sem vam moral prav jaz sporočiti novico, da bomo nekega dne vsi umrli
Legendarni danski radijski in televizijski voditelj Mikael Bertelsen predstavlja nov format intervjuja, ki si ga je zamislil in izpilil do podrobnosti, to je posmrtni intervju. Zgodbe o intervjujih …
Notas do episódio
Legendarni danski radijski in televizijski voditelj Mikael Bertelsen predstavlja nov format intervjuja, ki si ga je zamislil in izpilil do podrobnosti, to je posmrtni intervju. Zgodbe o intervjujih, skrivnostih, zakonitostih in zakulisjih nastajanja intervjujev pripovedujejo: pisateljica Erica Johnson Debeljak, upokojeni generalmajor Ciril Zabret in klinični psiholog dr. Aleksander Zadel. Omizje o intervjujih smo izvedli in posneli 28. 9. 2026 na Avdiofestivalu Radia Slovenija.Povezave do intervjujev:
Ciril Zabret: General, ki se je uprl
Erica Johnson Debeljak: Moj glas je najmočnejši, če pišem avtobiografsko
Mikael Bertelsen, daljši intervju na MMC RTV Slovenija
Foto: Zadnja beseda (zajem zaslona)
Poglavja:
- 00:00:01 Uvod: intervju je radiu pisan na kožo
- 00:01:46 Intervju s pevskim zborom in pralnim strojem
- 00:05:10 Erica Johnson Debeljak: »To je bila moja najboljša izkušnja z intervjujem, med snemanjem sva s Tatjano postali skoraj prijateljici.«
- 00:10:27 Ciril Zabret: Odločitev za intervju je zorela dvanajst let. Zakaj ta intervju diši po kokošji juhi?
- 00:17:30 Aleksander Zadel: »Živimo v voajerističnem in ekshibicionističnem svetu.«
- 00:19:41 Mikael Bertelsen o posmrtnem intervjuju
- 00:31:29 Aleksander Zadel o posmrtnem intervjuju in našem odnosu do smrti: »O tem se moramo pogovarjati.«
- 00:33:05 Ciril Zabret: »Če bi me povabili, da nastopam v posmrtnem intervjuju, bi sprejel ponudbo in odgovarjal na vprašanja.«
- 00:33:51 Zadnjo besedo ima Erica Johnson Debeljak, ki pravi: »RTV je tako pomembna in ključna za skupnost, da se moramo boriti zanjo.«
Capítulos
Carregando capítulos…
Migrantski delavci: Namesto države pomagajo nevladniki in tudi RKC
V Dragatušu se je del krajanov uprl naselitvi filipinskih delavcev v župnišče, ki pa so jim predstavniki Cerkve stopili v bran. Na Hrvaškem že organizirajo maše v jeziku tagalogu, nevladniki pa so za migrantske …
Notas do episódio
V Dragatušu se je del krajanov uprl naselitvi filipinskih delavcev v župnišče, ki pa so jim predstavniki Cerkve stopili v bran. Na Hrvaškem že organizirajo maše v jeziku tagalogu, nevladniki pa so za migrantske delavce iz tretjih držav pripravili poseben priročnik. Medtem ko države zaostrujejo pogoje za tujce, ki jih gospodarstva nujno potrebujejo kot delovno silo, jim pri vključevanju v družbo in uveljavljanju pravic pomagajo nevladne organizacije in tudi Rimskokatoliška cerkev.Zapiski:
Norveška: S Korošcem Miho o urbanizmu in arhitekturi
Miha Zanoškar je arhitekt in urbanist iz Slovenj Gradca, ki že 12 let živi in dela na Norveškem. Trenutno je zaposlen na eni od občin v okolici Osla. V kavarni na strehi ene najvišjih stavb v državi se …
Notas do episódio
Miha Zanoškar je arhitekt in urbanist iz Slovenj Gradca, ki že 12 let živi in dela na Norveškem. Trenutno je zaposlen na eni od občin v okolici Osla. V kavarni na strehi ene najvišjih stavb v državi se pogovarjamo o skandinavskem pristopu k prostorskemu načrtovanju, razmerah v gradbeništvu in prometu, pa tudi o slovenskem društvu Triglav. Zapiski:Norveška: S kraljem so igrali tudi karte
Jo Hesthagen je doma iz norveške gorske pokrajine Lom. Živi in dela v Oslu. Vojaški rok je služil v kraljevi gardi v času pokojnega kralja Haralda. Kraljevsko karizmo ceni, do monarhije pa je zadržan. Pogled na …
Notas do episódio
Jo Hesthagen je doma iz norveške gorske pokrajine Lom. Živi in dela v Oslu. Vojaški rok je služil v kraljevi gardi v času pokojnega kralja Haralda. Kraljevsko karizmo ceni, do monarhije pa je zadržan. Pogled na svet je z gora drugačen – delovna etika in tudi trma sta del norveškega značaja, vendar je treba znati tudi uživati. Zapiski:Norveška: Z Novomeščanom Ernijem nad Oslom
Novomeščan Ernest Nikolaj Padevski živi v Oslu že deset let, kjer dela kot cenjen pekovski mojster. Po jutranji izmeni nas je popeljal na hrib Ekeberg - na točko nad mestom s čudovitim pogledom na fjord, kjer …
Notas do episódio
Novomeščan Ernest Nikolaj Padevski živi v Oslu že deset let, kjer dela kot cenjen pekovski mojster. Po jutranji izmeni nas je popeljal na hrib Ekeberg - na točko nad mestom s čudovitim pogledom na fjord, kjer je slikar Edvard Munch dobil navdih za slavni Krik. Ob razgledu na sodobno arhitekturo, neokrnjeno naravo, skakalnico na Holmenkollnu in unikatne savne v zalivu nam Erni razkriva podrobnosti norveškega vsakdana in ga primerja z življenjem v Sloveniji. Zapiski:Zagreb: Proletarci vseh dežel, kdo vam pere nogavice
Zagreb je zanimivo mesto tudi zaradi grafitov – tako klasičnih napisov na zidovih kot bolj umetniških poslikav. Pionir tamkajšnje grafitarske scene Krešimir Golubić (Leon GSK) nas vodi po hrvaški prestolnici …
Notas do episódio
Zagreb je zanimivo mesto tudi zaradi grafitov – tako klasičnih napisov na zidovih kot bolj umetniških poslikav. Pionir tamkajšnje grafitarske scene Krešimir Golubić (Leon GSK) nas vodi po hrvaški prestolnici, kjer imajo tudi posebno street-art ulico. “Proletarci vseh dežel, kdo vam pere nogavice,” pa je še vedno kulten zagrebški grafit.Zapiski:
Spomenar: Ko umetna inteligenca obudi vašo in našo mladost
Retro je hit tudi na družbenih omrežjih, vendar je večina poskusov ustvarjanja vizualnega časovnega stroja s pomočjo umetne inteligence precej neposrečenih. Projekt Spomenar zagrebškega režiserja Filipa …
Notas do episódio
Retro je hit tudi na družbenih omrežjih, vendar je večina poskusov ustvarjanja vizualnega časovnega stroja s pomočjo umetne inteligence precej neposrečenih. Projekt Spomenar zagrebškega režiserja Filipa Filkovića je prepričljiva izjema. S spretno režijo, premišljeno uporabo avtorskih materialov in vživetim pripovedovanjem je ustvaril AI video posnetke, ki nas vračajo v čas vaše in naše mladosti. Zapiski:Tri milijone vbodov za koroški megagobelin
Na Ravnah na Koroškem je 14 žensk skoraj desetletje šivalo veliki gobelin z nenavadnim motivom motnje na televizijskem zaslonu. Slikarka Katja Felle je upokojenke navdušila za projekt, v katerem so v 11.704 …
Notas do episódio
Na Ravnah na Koroškem je 14 žensk skoraj desetletje šivalo veliki gobelin z nenavadnim motivom motnje na televizijskem zaslonu. Slikarka Katja Felle je upokojenke navdušila za projekt, v katerem so v 11.704 urah šivanja naredile kar tri milijone vbodov ter porabile več kot 15 kilometrov prejic v 50 barvnih odtenkih. V Slovenj Gradcu zdaj začenjajo šivati nov veliki gobelin, katerega motiv je ustvarila umetna inteligenca.Gobelin so pod mentorstvom Katje Felle šivale: Mira Blodnik (rekordnih 1708 ur), Silva Dover, Marija Veržun, Marija Mravljak, Senija Grenko, Tatjana Pečečnik, Vida Jaušovec, Nada Jakopin, Jožica Mikic, Jelka Lečnik, Romanca Šart, Metka Slivnik in Zvonka Božič.
Zapiski:
Komadi: Solinar
Postojnčanka Silva Bajc je bila na seminarju v Strunjanu. Pod večer se je sprehodila po zapuščenih solinah in napisala enega najlepših slovenskih komadov. Besedilo je poslala skupini Faraoni, pokojni Enzo …
Notas do episódio
Postojnčanka Silva Bajc je bila na seminarju v Strunjanu. Pod večer se je sprehodila po zapuščenih solinah in napisala enega najlepših slovenskih komadov. Besedilo je poslala skupini Faraoni, pokojni Enzo Hrovatin pa je verze uglasbil in zapel na Melodijah morja in sonca leta 2001. Solinar ni zmagal, uspešnica “za poroke in pogrebe” je postal šele z leti. Tam, kjer “le galebi krožijo v siju sončnega objema”, je Solinarja posebej za Val 202 zapel Slavko Ivančič. Zapiski:Komadi: Tista zakartana ura
Leopold I. je ob 70-letnici Vlada Kreslina za Izštekane napisal predzgodbo komada Tista zakartana ura. Srebrna ura, ki jo je Vladov dedek prinesel s soške fronte in jo kasneje zakartal, se je po dolgih letih …
Notas do episódio
Leopold I. je ob 70-letnici Vlada Kreslina za Izštekane napisal predzgodbo komada Tista zakartana ura. Srebrna ura, ki jo je Vladov dedek prinesel s soške fronte in jo kasneje zakartal, se je po dolgih letih sicer vrnila h Kreslinovim v Beltince, a kaj se je s to isto uro dogajalo med vojno? Raper iz Gornje Radgone pripoveduje (protivojno) zgodbo, kako “padajo, padajo srca in križi, mladi fantje na Soči, Nadiži.” Zapiski:Komadi: Pit i to je Amerika
Mile Rupčić je zagrebški igralec in kantavtor, ki živi v ZDA. Napisal je zgodbo o svojem hrvaškem dedku, ki je pred stoletjem delal v ameriških rudnikih. Komad je za svojega vzel celo kultni Johnny Štulić …
Notas do episódio
Mile Rupčić je zagrebški igralec in kantavtor, ki živi v ZDA. Napisal je zgodbo o svojem hrvaškem dedku, ki je pred stoletjem delal v ameriških rudnikih. Komad je za svojega vzel celo kultni Johnny Štulić, frontman skupine Azra. Pit i to je Amerika tako ostaja praktično edini večji hit legendarne zasedbe jugoslovanskega novega vala, ki ga ni napisal Štulić sam. Njegova hkratna romantizacija in kritika ameriške družbe pa je v času Donalda Trumpa morda še aktualnejša kot ob nastanku pesmi.Zapiski:
Komadi: Maribor (Reka puna klora)
Preporod je mariborska skupina, ki je nastala pred 50 leti. Ime so si nadeli po peči, ki so jo izdelali zaporniki. Svojemu industrijskemu mestu so posvetili komad, v katerem je “reka puna klora” simbol …
Notas do episódio
Preporod je mariborska skupina, ki je nastala pred 50 leti. Ime so si nadeli po peči, ki so jo izdelali zaporniki. Svojemu industrijskemu mestu so posvetili komad, v katerem je “reka puna klora” simbol Maribora. Melodija je ljudska, besedilo je napisal pokojni Smiljan Kreže, komad pa obožuje tudi navijaška skupina Viole. Pripovedujejo, igrajo in pojejo: Boris Bobek, Sašo Stojanovič, Darko Čerič in Luka Kreže. Zapiski:Komadi: Na dnu morja
Maša Bogataj (Masharik) je napisala komad o iskanju notranjega miru, iskanju mentalnega zatočišča, kamor se lahko umaknemo pred vrvežem. Ker je Maša tudi potapljačica, si ob navdihu Georgea Harrisona idealno …
Notas do episódio
Maša Bogataj (Masharik) je napisala komad o iskanju notranjega miru, iskanju mentalnega zatočišča, kamor se lahko umaknemo pred vrvežem. Ker je Maša tudi potapljačica, si ob navdihu Georgea Harrisona idealno milino in tišino fiktivno zamišlja na dnu morja. Čeprav bi številni tam radi ostali morda celo za zmeraj in obteženi s kamnom, to še zdaleč ni samomorilski komad.Zapiski:
- Videospot Na dnu morja (na 1:41 na Mašino ramo spontano prileti hrošč)
- Komadi: Argentina
- Komadi: Daleč je za naju pomlad
Komadi: Argentina
Urša in Jure Mihevc (Fed Horses) pripovedujeta, igrata in pojeta družinsko zgodbo. Heleni je bilo 17 in nekaj čez, bila je lepa, mlada in rjava. Po 2. svetovni vojni je z Notranjske z očetom bežala v Trst in …
Notas do episódio
Urša in Jure Mihevc (Fed Horses) pripovedujeta, igrata in pojeta družinsko zgodbo. Heleni je bilo 17 in nekaj čez, bila je lepa, mlada in rjava. Po 2. svetovni vojni je z Notranjske z očetom bežala v Trst in čez morje v Argentino. Mati jokala je teden dni, ko se je vrnila siva. To je resnična zgodba, zakaj politika ni vredna tvojega imena in kako meje domovine niso meje srca. Zapiski:Palestinka Youmna El Sayed: Naše edino upanje so ljudje
Youmna El Sayed je nagrajena palestinska novinarka, ki je delala za različne angleško govoreče medije. Bila je dopisnica Al Jazeere v Gazi, dokler je ni bila pred letom in pol zaradi izraelskih groženj …
Notas do episódio
Youmna El Sayed je nagrajena palestinska novinarka, ki je delala za različne angleško govoreče medije. Bila je dopisnica Al Jazeere v Gazi, dokler je ni bila pred letom in pol zaradi izraelskih groženj prisiljena zapustiti. Zdaj živi z družino v Kairu. Ob robu konference Zveze evropskih radijskih postaj v Ženevi se je z njo srečala Helena Milinković.Komadi: Proleter
Esad Babačić je kot najstnik delal v nočni izmeni v pekarni. Opazoval je, kako iz peči prihaja kruh, med odmorom pa zapisal: "Kje si zdaj, proleter, kje je zdaj tvoja puška, kje so zdaj tvoje roke, proleter?" …
Notas do episódio
Esad Babačić je kot najstnik delal v nočni izmeni v pekarni. Opazoval je, kako iz peči prihaja kruh, med odmorom pa zapisal: "Kje si zdaj, proleter, kje je zdaj tvoja puška, kje so zdaj tvoje roke, proleter?" Po končani izmeni se je sprehodil skozi Ljubljano, sam pri sebi zapel Proleterja in ga nato začel izvajati s svojim punk bendom Via Ofenziva. To je zgodba o lumpenproletariatu, o občutkih meščanstva ob rženem kruhu z majonezo, pa tudi o zarečenem kruhu, ki ga ne more dovolj speči nobena pekarna.Zapiski:
Komadi: Daleč je za naju pomlad
Adi Smolar je konec osemdesetih let skozi okno samskega doma sramežljivo opazoval življenje in ustvarjal svoje prve pesmi. Nekega dne je zagledal starejši par, ki se je zaljubljeno držal za roke. V večne verze …
Notas do episódio
Adi Smolar je konec osemdesetih let skozi okno samskega doma sramežljivo opazoval življenje in ustvarjal svoje prve pesmi. Nekega dne je zagledal starejši par, ki se je zaljubljeno držal za roke. V večne verze je ujel “grenko misel, kdo od naju ostal bo sam.” Pesem je prvič zapel izbrani družbi prijateljic svoje takratne šefice za osmi marec. Daleč je za naju pomlad je pretresljiva, a lepa pripoved o ljubezni in minevanju.Komadi, 1. sezona:
Pank — zgodovina neposlušnosti: Punk’s not dead*
Pank ni ostal ujet v sedemdesetih. Prav nasprotno: čeprav ga danes pogosto spremlja močna nostalgija po “pravih časih”, po usnju in zadimljenih klubih, njegova moč ni le v spominu, ampak v tem, da se vedno …
Notas do episódio
Pank ni ostal ujet v sedemdesetih. Prav nasprotno: čeprav ga danes pogosto spremlja močna nostalgija po “pravih časih”, po usnju in zadimljenih klubih, njegova moč ni le v spominu, ampak v tem, da se vedno znova vrača v novih oblikah. Novejše zasedbe morda nimajo več istega zgodovinskega trenutka, imajo pa podoben notranji pogon: odpor do družbenih pravil, nezaupanje v avtoritete, potrebo po neposrednosti in glasnosti. Ne gre več nujno za isti zvok, še manj za enako estetiko, a ostaja ista nuja: povedati nekaj brez olepševanja. V zadnji epizodi se poklanjamo domačim pankericam in pankerjem, ki gradijo skupnosti in geslo: naredi sam. *Pank ni mrtevSogovorniki:
- Igor Bašin
- Gregor Tomc
- Igor Vidmar
- Jaša Bužinel
- Andrej Sevšek (Punk Rock Holiday)
- Tina Rebec (Pigs Parlament)
- Tine Matjašič (Alo!Stari)
- Jasna Babić Zrimšek
- Rajko Muršič
- pinkepanke
- Drew Stone
- Jitske Hartmans
- Klara (Drhal)
- Igor Dernovšek
- Zbrucz
Playlista: Pank - Zgodovina neposlušnosti - YouTube
Pank — zgodovina neposlušnosti: Prostori upora
Pank se ni rodil v velikih dvoranah in pod žarometi, ampak v klubih, garažah, skvotih. To niso bili samo prostori – to so bili varni otoki za vse, ki niso imeli kam drugam. Za vse, ki niso sodili nikamor …
Notas do episódio
Pank se ni rodil v velikih dvoranah in pod žarometi, ampak v klubih, garažah, skvotih. To niso bili samo prostori – to so bili varni otoki za vse, ki niso imeli kam drugam. Za vse, ki niso sodili nikamor. Prizorišča so panku dala telo. Tam se je glasba prvič srečala z občinstvom. Meja med odrom in publiko je bila zabrisana, pogosto sploh ni obstajala. In prav v tem je bila moč. In tudi pri nas, v Sloveniji, imamo prizorišča, ki niso samo prostori, ampak institucije. Legendarna prizorišča z dolgo tradicijo in kilometrino, kjer so se generacije učile, kaj pomeni biti glasen, drugačen, samosvoj. Prostori, ki so preživeli menjave sistemov, pomanjkanje sredstev in stalne pritiske – pa še vedno stojijo. In še vedno dajejo prostor novim glasovom. V četrti epizodi obiščemo tudi domače pank kolektive in listamo fanzine.Sogovorniki:
- Igor Bašin
- Gregor Tomc
- Esad Babačić
- Ekipa MKNŽ in Leon Rolih
- Sebastijan Iskra in Simon Grbec
- Jasna Babić Zrimšek
- Rajko Muršič
- Jitske Hartmans
- Kolektiv Amok
- Kolektiv Trate / Glasbena lobotomija
- Izločki
Playlista: Pank - Zgodovina neposlušnosti - YouTube
Černobil: brazgotine jedrske katastrofe
Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno …
Notas do episódio
Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani).
Povezave:
FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil?
Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov
MMC podrobno: 40 let Černobila
Poglavja:
- 00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo?
- 00:05:30 Kaj se je zgodilo
- 00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija
- 00:25:33 Vpliv na zdravje
- 00:36:20 Vpliv na gozdove
- 00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss
- 01:01:07 Kaj smo se naučili
Capítulos
Carregando capítulos…
Pank — zgodovina neposlušnosti: Epicenter Slovenija
Pank nastane kot odziv na nevzdržno stanje. Gre za držo, način razmišljanja, ki obrodi sadove z novim načinom ustvarjalne samouprave. Fanzini, lastne založbe, lastni koncerti, pisanje lastnih pravil. V …
Notas do episódio
Pank nastane kot odziv na nevzdržno stanje. Gre za držo, način razmišljanja, ki obrodi sadove z novim načinom ustvarjalne samouprave. Fanzini, lastne založbe, lastni koncerti, pisanje lastnih pravil. V preteklih dveh epizodah smo se s pankericami in pankerji sprehodili od izmuzljivega rojstva panka skozi prizorišča, kjer je dobil glas in obliko, do različnih obdobij, v katerih se je vedno znova spreminjal. Pank ni nikoli obstajal samo kot glasba, ampak kot odziv na čas, prostor in razmere. Že od začetka je bil poln protislovij, različnih vplivov in nenehnih mutacij. Tokrat se podamo v šole, galerije, muzeje, pred filmska platna, poletimo celo v Las Vegas.- Igor Bašin
- Gregor Tomc
- Igor Vidmar
- Rajko Muršič
- Igor Dernovšek
- Jani Sever
- Marina Gržinić
- Lisa Brownlee in Brian Ray
- Esad Babačić
Playlista: Pank - Zgodovina neposlušnosti - YouTube
Pank — zgodovina neposlušnosti: Izbruh
Pank ni ostal zaprt v Londonu ali New Yorku niti ni obstal pri enem zvoku ali eni generaciji. Razlil se je po mestih, klubih, kleteh in zapuščenih prostorih ter v vsakem okolju dobil drugačen poudarek. To je …
Notas do episódio
Pank ni ostal zaprt v Londonu ali New Yorku niti ni obstal pri enem zvoku ali eni generaciji. Razlil se je po mestih, klubih, kleteh in zapuščenih prostorih ter v vsakem okolju dobil drugačen poudarek. To je zgodba o tem, kako se je iz treh akordov razvilo gibanje, ki je vedno znova našlo nov jezik.Sogovorniki:
- Igor Bašin
- Gregor Tomc
- Igor Vidmar
- Jasna Babić Zrimšek
- Rajko Muršič
- Jaša Bužinel
- Igor Dernovšek
- Ian McKaye
- Drew Stone
- Marin Rosić
Playlista: Pank - Zgodovina neposlušnosti - YouTube
Pank — zgodovina neposlušnosti: Naredi sam
Druga polovica sedemdesetih. Svet je utrujen. Vera v prihodnost ni več samoumevna. Obljube prejšnjih desetletij zvenijo prazno, besede oblasti so izgubile težo, občutek varnosti je izpuhtel. Nekje med strahom …
Notas do episódio
Druga polovica sedemdesetih. Svet je utrujen. Vera v prihodnost ni več samoumevna. Obljube prejšnjih desetletij zvenijo prazno, besede oblasti so izgubile težo, občutek varnosti je izpuhtel. Nekje med strahom in cinizmom nastaja potreba po nečem novem. Nastane nekaj surovega, neposrednega. Nekaj, kar ne čaka dovoljenja. To je – pank! V prvi epizodi radijskega dokumentarca se poglobimo v ozadje nastanka panka, obiščemo New York, se pogovarjamo s slovenskimi poznavalci, merimo utrip na še vedno živih pank prizoriščih.Sogovorniki:
- Igor Bašin
- Gregor Tomc
- Igor Vidmar
- Jasna Babić Zrimšek
- Rajko Muršič
- Jaša Bužinel
- Igor Dernovšek
- Ian McKaye
- Drew Stone
- Marin Rosić
Playlista: Pank - Zgodovina neposlušnosti - YouTube
Nočna izmena: 12 ur ne morem na stranišče
Ko se železniške postaje zvečer umirijo, se delo za strojevodje tovornih vlakov šele začne. V Zalogu, kjer se trenutno križajo tovorni vlaki, nočne izmene trajajo 12 ur – pogosto z dolgim čakanjem …
Notas do episódio
Ko se železniške postaje zvečer umirijo, se delo za strojevodje tovornih vlakov šele začne. V Zalogu, kjer se trenutno križajo tovorni vlaki, nočne izmene trajajo 12 ur – pogosto z dolgim čakanjem, nepredvidljivimi razmerami in več kot pol kilometra dolgimi kompozicijami. Kako poteka vožnja v temi, kaj pomeni upravljati vlak, težak več kot 1500 ton, in zakaj je v tem poklicu prostora za napake tako malo?V tovornem vlaku smo tokratno Nočno izmeno preživeli z Matejem Kocjančičem.
Nočna izmena: Smučišče ponoči
Ko se po strmini spusti zadnji smučar, na Kopah na sneg zapeljejo teptalniki snega. Po nočni smuki urejajo smučišča za prihodnji dan, da lahko zjutraj smučarji zapeljejo po popolnih rebercah. Kako poteka delo v …
Notas do episódio
Ko se po strmini spusti zadnji smučar, na Kopah na sneg zapeljejo teptalniki snega. Po nočni smuki urejajo smučišča za prihodnji dan, da lahko zjutraj smučarji zapeljejo po popolnih rebercah. Kako poteka delo v kabini stroja, ki lahko tehta več kot deset ton in kaj gre lahko pri tem narobe?V ratraku smo tokratno Nočno izmeno preživeli z Urošem Sovdatom.
Nočna izmena: Šele ko pridejo ljudje, se zavem, koliko ust nahranimo
Tokrat bomo bedeli ob vročih pečeh pekarne, v kateri ustvarja Klemen Jančič. V slaščičarni in pekarni Klemen uporabljajo čim bolj lokalne sestavine in ne pečejo v pretiranih količinah, saj kruha ne želijo …
Notas do episódio
Tokrat bomo bedeli ob vročih pečeh pekarne, v kateri ustvarja Klemen Jančič. V slaščičarni in pekarni Klemen uporabljajo čim bolj lokalne sestavine in ne pečejo v pretiranih količinah, saj kruha ne želijo metati stran. Zato, če nisi dovolj hiter, ne dobiš tega, kar si želiš.Nočna izmena: Ne verjamem v srečo, verjamem v usodo
Kako poteka delo v prostoru, ki deluje 24 ur na dan, kjer ni oken in kjer zlahka izgubimo občutek za čas?Vodja igralnice Grand Casino Mons Ljubljana Sandi Markovič nas popelje med 200 igralnih avtomatov …
Notas do episódio
Kako poteka delo v prostoru, ki deluje 24 ur na dan, kjer ni oken in kjer zlahka izgubimo občutek za čas?Vodja igralnice Grand Casino Mons Ljubljana Sandi Markovič nas popelje med 200 igralnih avtomatov, igralne mize in nočno ekipo, ki dela od sedmih zvečer do sedmih zjutraj. Kakšna pravila veljajo za goste, kako poteka usposabljanje krupjejev in kaj prinese dvajset let nočnega dela?
Opozorilo: V oddaji govorimo o nočnem delu v igralnici in igrah na srečo. Če tematika v vas sproža neprijetne občutke in stisko, povezano z zasvojenostjo, podporo poiščite pri pristojnih strokovnih službah.
Nočna izmena: Poštar pri nas pozvoni samo enkrat
"Naš lokalni poštar namreč ve, da delam na pošti in da sem bila ponoči v službi," pove ena od naših tokratnih sogovornikov Gordana Filipović. Ko pismo ali paket oddaste na pošti, se njegova pot šele začne. Še …
Notas do episódio
"Naš lokalni poštar namreč ve, da delam na pošti in da sem bila ponoči v službi," pove ena od naših tokratnih sogovornikov Gordana Filipović. Ko pismo ali paket oddaste na pošti, se njegova pot šele začne. Še isti dan prispe v poštni logistični center, kjer vse pošiljke razvrstijo glede na njihovo končno destinacijo. Tam razvrstijo tudi do 10.000 paketov na uro. In ne ustavijo se niti ponoči. Njim se lahko zahvalite, da vas v nabiralniku že navsezgodaj zjutraj čaka svež časopis in da paket, ki ste ga naročili v spletni trgovini, prispe že naslednji dan. Kaj vse je za to potrebno, preverimo v Nočni izmeni.Nočna izmena: Roke si operem in jih razkužim tudi do 50-krat na noč
V strogo nadzorovanih prostorih, kamor brez dovoljenja ne sme skoraj nihče, poteka proizvodnja zdravil, ki iz stekleničke potujejo neposredno v žilo pacienta. Aseptična proizvodnja v Leku ne pozna kompromisov …
Notas do episódio
V strogo nadzorovanih prostorih, kamor brez dovoljenja ne sme skoraj nihče, poteka proizvodnja zdravil, ki iz stekleničke potujejo neposredno v žilo pacienta. Aseptična proizvodnja v Leku ne pozna kompromisov – niti podnevi niti ponoči. Vsak gib, vsak dotik in vsak poseg v stroj je natančno predpisan, za napake pa tukaj ni prostora. Kaj pomeni delati v nočni izmeni tam, kjer so delavci največja nevarnost za izdelek, ter kako ohraniti zbranost tudi takrat, ko ura kaže tri zjutraj?Noč smo preživeli v obratu Viale 1 z vodjo izmene Domnom Vojinovićem in mehanikom Žigo Renkom.
Nočna izmena: V laboratoriju si ob treh zjutraj kdaj privoščijo tudi pohanega piščanca
V osrčju UKC Ljubljana tudi ponoči neprekinjeno deluje sistem, od katerega so odvisne jutranje vizite, nujni posegi in življenja pacientov. V največjem medicinskem laboratoriju pri nas smo se pridružili tisočim …
Notas do episódio
V osrčju UKC Ljubljana tudi ponoči neprekinjeno deluje sistem, od katerega so odvisne jutranje vizite, nujni posegi in življenja pacientov. V največjem medicinskem laboratoriju pri nas smo se pridružili tisočim vzorcem krvi in urina ter laboratorijskim strokovnjakom, ki tudi ponoči skrbijo, da so izvidi pravočasni in zanesljivi.Kaj se tam dogaja med sedmo zvečer in sedmo zjutraj?
Preverjamo pri Franku Studnu in Maši Štebih (KIKKB).
Aqui estão os 40 episódios mais recentes de 100. Os mais antigos estão no feed do podcast.
Podcasts parecidos
Mais podcasts de História
Este podcast é seu?
Confirme com uma entrada no seu feed: você recebe um código aqui, adiciona como podcast:txt no canal do seu feed e nós verificamos. Depois disso, seu podcast aparece como “verificado” no SoundNode.