Kdaj Mečemo Bisere Svinjam?
Show notes
1. Govornika V epizodi se pogovarjata dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka, ter Iztok Prosen, skupinski analitik. Tokrat o tem, kaj je v človeku zares dragoceno, zakaj tega večinoma ne vidimo niti sami in kako redki so ljudje, ki to vidijo.
2. O epizodi Večina nas za svoje bisere šteje tisto, za kar smo bili pohvaljeni: da smo uspešni, pridni, ustrežljivi. To ni res. Znanje in spretnosti smo dobili od drugih, pridnost smo razvili za druge. Biser je tisto, kar je nastalo iz nas samih in se ne da kupiti, izsiliti ali ponarediti: kako čutimo, kako gledamo na stvari, kako mislimo, kako ljubimo, naš humor, naša nežnost, naš eros, naša živost. Kadar tega pri nas ni opazil nihče, ko smo bili otroci, vrednosti svojega ne prepoznamo niti sami. Zato svoje bisere prvi poteptamo sami, še preden bi jih komu pokazali. Kako redko kdo to vidi, pove zgodba o enem najboljših violinistov na svetu, ki je igral glasbo iz svojega koncerta v podzemni železnici. Mimo je šlo več kot tisoč ljudi, ustavilo se jih je sedem. Ustaviti pa so se hoteli vsi otroci, starši so jih vlekli naprej. Srhljivo je, kako malo ljudi prepozna izjemnost, če jim nihče ne pove, da je pred njimi. A če ljudje nečesa ne prepoznajo, to ne pomeni, da kvalitete ni, ampak samo, da je ne vidijo. Gluhi za lepo se ne rodimo, to se naučimo. In vsak od nas je za kakšen biser tudi svinja. Nato govorita o tem, zakaj svoje bisere znova in znova nosimo prav tistim, ki jih ne vidijo. Ko svojo brez pogojevanja ljubezen dajemo tistim, ki je ne spoštujejo. Ali jo celo zlorabijo – kar naredi zavist tistih, ki vidijo zelo dobro. In ključno - po čem spoznaš odnos, v katerem si viden in sprejet brez boja za priznanje. Bisere je treba kazati, sicer izgubijo »sijaj« – svojo vrednost. Vprašanje je samo, komu.
3. Ključne točke Naši biseri niso tisto, za kar so nas hvalili. Pridnost, ustrežljivost in uspeh smo razvili za druge. Biser je, kar je nastalo iz nas samih: kako čutimo, mislimo, ljubimo, naš humor, nežnost, eros. Če ljudje nečesa ne prepoznajo, to ne pomeni, da kvalitete ni. Pomeni samo, da je ne vidijo. Tudi aplavz pogosto velja odru in imenu, ne stvari sami. Vprašanje ni, koliko pokazati, ampak komu. Pokaži malo, poglej, kaj se zgodi, potem daj več. Priznanja ne čakaj pri ljudeh, ki ti ga niso dali nikoli. Tudi tisti, ki te imajo radi, gredo kdaj mimo tvojih biserov. Dober odnos je tisti, v katerem jim to lahko poveš in se vrnejo. Ljubezen ni nagrada in sprejetja si ni treba zaslužiti.
4. Najboljši citati »Ekonomija dragocenega ni vprašanje, kaj in koliko pokazati, ampak komu.« - dr. Andreja Pšeničny »Pred slepim občinstvom sem skrit. Pred nekom, ki vidi, sem gol.« - Iztok Prosen »Nihče ni svinja za vse bisere in nihče ni poznavalec za vse.« - dr. Andreja Pšeničny »Mi zamenjujemo nedostopnost z vrednostjo.« - dr. Andreja Pšeničny »Otroka ne gradi popolna uglašenost, ampak izkušnja, da se da zgrešeno popraviti.« - Iztok Prosen »Nasprotje zavisti ni ravnodušnost, ampak hvaležnost.« - Iztok Prosen