Skip to content
Kdo smo?
PodcastEducationSL

Kdo smo?

NewMartin Krpan z Vrha pri Sveti TrojiciNovember 10, 2026 · 42 min
Episodes
100
Released
weekly
Latest episode
Nov 10, 2026

About the podcast

Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.

Episodes 100

  1. Martin Krpan z Vrha pri Sveti Trojici

    42 min

    Je Fran Levstik svojega Martina Krpana z Vrha pri Sveti Trojici napisal po podobi, ravnanju in delu enega samega Krpana ali je junak spleten iz skupnih značilnosti več krepkih mož na Blokah? Je bil morda …

    Show notes
    Je Fran Levstik svojega Martina Krpana z Vrha pri Sveti Trojici napisal po podobi, ravnanju in delu enega samega Krpana ali je junak spleten iz skupnih značilnosti več krepkih mož na Blokah? Je bil morda resničen človek iz mesa in krvi ali je le plod pisateljeve domišljije? Zakaj pa se potem ljudje prerekajo, kje je živel, v prvi ali drugi hiši ... in kaj je zares tovoril!? Če boste poslušali, boste izvedeli, pravi avtor oddaje Ivan Merljak.
  2. Protireformacija na Slovenskem

    49 min

    Prejšnji teden je bila na sporedu oddaja o reformaciji na Slovenskem. Toda na širitev reformacije, ki se je institucionalizirala v Evangeličanski cerkvi, je Katoliška cerkev odgovorila s protireformacijo. Ta je …

    Show notes
    Prejšnji teden je bila na sporedu oddaja o reformaciji na Slovenskem. Toda na širitev reformacije, ki se je institucionalizirala v Evangeličanski cerkvi, je Katoliška cerkev odgovorila s protireformacijo. Ta je sledila Tridentinskemu koncilu, ki je sprejel nekaj reform, a ni spremenil nobene izmed katoliških verskih dogem. S protireformacijo in sočasno rekatolizacijo je poskušala Katoliška cerkev spet pridobiti ozemlja in ljudi, kjer se je prej razširilo reformacijsko gibanje. Avtor ponovitve oddaje je Ivan Merljak.
  3. Protestantizem na Slovenskem

    51 min

    Na prehodu v novi vek se je v nemških deželah začelo širiti reformacijsko gibanje, ki je zahtevalo korenite spremembe v Katoliški cerkvi in veri. Reformacija se je še pred Trubarjem širila tudi v naših krajih …

    Show notes
    Na prehodu v novi vek se je v nemških deželah začelo širiti reformacijsko gibanje, ki je zahtevalo korenite spremembe v Katoliški cerkvi in veri. Reformacija se je še pred Trubarjem širila tudi v naših krajih, pravi razmah pa je res dosegla prav s Primožem Trubarjem in njegovimi sodobniki. Avtor ponovitve oddaje je Ivan Merljak, gost pa je kulturni in literarni zgodovinar doc. dr. Jonatan Vinkler.
  4. Pomen in vloga slovenskih javnih radijskih programov v našem skupnem kulturnem prostoru

    56 min

    Radio, eno najpomembnejših odkritij v zgodovini komunikacije, že od nastanka širi informacije in kulturne vsebine. Postopoma je postajal priljubljen način obveščanja, izobraževanja in zabave, ljudem je namreč …

    Show notes
    Radio, eno najpomembnejših odkritij v zgodovini komunikacije, že od nastanka širi informacije in kulturne vsebine. Postopoma je postajal priljubljen način obveščanja, izobraževanja in zabave, ljudem je namreč omogočal poslušanje novic, glasbe, športnih prenosov, poučnih pogovorov, literarnih oddaj ter radijskih iger. Danes javni radiji po svetu postajajo izjemno dragocen medij, saj hitro obveščajo javnost, izobražujejo poslušalce, v primeru slovenski javnih radijskih programov pa tudi ohranjajo in širi slovensko kulturo ter slovenski jezik. Radio Slovenija, edini javni radio pri nas, deluje v okviru javnega zavoda RTV Slovenija in opravlja javno službo z namenom zagotavljanja kulturnih, socialnih in demokratičnih potreb državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, pa tudi pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki živijo na ozemlju Slovenije. Podobno za svoji manjšini v okviru javne RTV skrbita italijanski RAI in avstrijski ORF. V pogovoru, ki nastaja vsak mesec v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, tokrat pozornost usmerjamo k pomenu in vlogi slovenskih javnih radijskih programov v našem skupnem kulturnem prostoru. Sodelujejo: Mirko Štular, direktor Radia Slovenija, Alexander Mak, urednik slovenskega programa ORF Celovec, in Martina Repinc, odgovorna urednica slovenskih programov na deželnem sedežu RAI za Furlanijo-Julijsko krajino.
  5. Kuge - nadloge človeštva

    53 min

    Kuge spremljajo človeka že tisočletja. Natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Bolj znane pa so kuge ob koncu srednjega in na začetku …

    Show notes
    Kuge spremljajo človeka že tisočletja. Natančneje zanje vemo od antičnih časov naprej, ko so v rimskem imperiju na različne načine zapisovali dogodke. Bolj znane pa so kuge ob koncu srednjega in na začetku novega veka. S primerjavo podnebnih razmer in ravnanja človeka znanstveniki lahko razberejo modele nastanka kuge (ponovitev).
  6. Bloški voli

    49 min

    Bloški voli so bili posebnost slovenskega živinorejskega izročila. Bili so zanesljiva, vztrajna in močna delovna živina na polju in v gozdu, pomemben vir zaslužka za bloške kmete in izvrsten vir mesa. No …

    Show notes
    Bloški voli so bili posebnost slovenskega živinorejskega izročila. Bili so zanesljiva, vztrajna in močna delovna živina na polju in v gozdu, pomemben vir zaslužka za bloške kmete in izvrsten vir mesa. No, zadnje predvsem za mestno gosposko. S prihodom traktorjev so izginili in že tri desetletja ni več niti enega bloškega vola. Propadel je tudi donosni posel z njimi.
  7. Orgle na Slovenskem

    50 min

    Slovenija ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar približno 1100 jih je, to nas uvršča v sam svetovni vrh. Ker smo ozemlje na prepihu, je pri nas pri orglah kot cerkvenem in tudi …

    Show notes
    Slovenija ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar približno 1100 jih je, to nas uvršča v sam svetovni vrh. Ker smo ozemlje na prepihu, je pri nas pri orglah kot cerkvenem in tudi posvetnem glasbilu čutiti vplive Sredozemlja in germanskega sveta. A k vsemu smo dodali tudi veliko svojega. Prisluhnite ponovitvi oddaje o orglah na Slovenskem.
  8. Zgodovina šolstva na Slovenskem

    56 min

    Te dni se spet žolčno razpravlja o tem, kakšno šolstvo naj bi imeli. Je boljša devetletka ali osemletka kot nekoč? Ni naša naloga, da bi polemizirali o tem, je pa dobra priložnost, da ponovimo oddajo o šolstvu …

    Show notes
    Te dni se spet žolčno razpravlja o tem, kakšno šolstvo naj bi imeli. Je boljša devetletka ali osemletka kot nekoč? Ni naša naloga, da bi polemizirali o tem, je pa dobra priložnost, da ponovimo oddajo o šolstvu na Slovenskem. Začetki segajo že v antiko, prve formalne oblike pa so nastale v srednjem veku. Tedaj se je začel nezadržen razvoj šolstva, v katerem so stoletja uporabljali latinščino, potem pa nemščino. Slovenščina je sprva sodila le v elementarne oblike šolstva, sredi 19. stoletja pa smo Slovenci dobili prave slovenske ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije.
  9. Med osvoboditvijo in priključitvijo: življenje v coni A

    47 min

    Na državni praznik priključitve Primorske k matični domovini objavljamo oddajo o času, ko usoda Primorske še ni bila dokončno določena. Praznik zaznamuje uveljavitev Pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947 …

    Show notes
    Na državni praznik priključitve Primorske k matični domovini objavljamo oddajo o času, ko usoda Primorske še ni bila dokončno določena. Praznik zaznamuje uveljavitev Pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, dogajanje v letih pred tem pa razkriva, kako negotovo in razdeljeno je bilo življenje ob novi meji. Druga svetovna vojna se je uradno končala 9. maja 1945, vendar se na Primorskem z njenim koncem še niso končali negotovost, razmejevanja in življenje pod različnimi oblastmi. Pokrajino so 1. maja osvobodili partizani IX. korpusa ter zasedli Trst in Gorico, po sporazumu z Anglo-Američani pa so se morali iz obeh mest umakniti. Razmejitev je začrtala tako imenovana Morganova linija, ki je nekaj slovenskih vasi in krajev ob Gorici pustila v coni A pod zavezniško upravo, medtem ko je bila cona B pod nadzorom jugoslovanskih oblasti. (Poslušali boste ponovitev.)
  10. Furmanstvo je bilo poldrugo stoletje pomembna gospodarska dejavnost na Slovenskem

    54 min

    Tokrat bomo govorili o Furmanstvu na Slovenskem, ali po naše prevozništvu s težkimi vozovi in konji na različno dolgih poteh. Slovenci smo kot furmani prevažali tovor z Dunaja do morja in nasprotno, pa tudi na …

    Show notes
    Tokrat bomo govorili o Furmanstvu na Slovenskem, ali po naše prevozništvu s težkimi vozovi in konji na različno dolgih poteh. Slovenci smo kot furmani prevažali tovor z Dunaja do morja in nasprotno, pa tudi na krajše razdalje, ponavadi iz naših gozdov hlode, drva in žagane deske. To še zlasti velja za primorske furmane, ki so tovorili les z Nanosa in Trnovskega gozda do žag in naprej v Gorico in Trst. Furmanstvo je povozila cenejša in zmogljivejša železnica, od česar si ni nikdar opomoglo.
  11. Južna železnica

    51 min

    Južna železnica je ime za dobrih 577 kilometrov dolgo železniško povezavo med Dunajem in Trstom. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja, polovica čez slovensko ozemlje. V poldrugem stoletju je preživela dve veliki …

    Show notes
    Južna železnica je ime za dobrih 577 kilometrov dolgo železniško povezavo med Dunajem in Trstom. Zgrajena je bila sredi 19. stoletja, polovica čez slovensko ozemlje. V poldrugem stoletju je preživela dve veliki vojni in eno manjšo in kar sedem oblik državnih oblasti: Avstrijo, SHS, Kraljevino Jugoslavijo, nemško in italijansko, SFRJ in samostojno Slovenijo. Danes teče čez ozemlja treh držav, vendar, žal, brez neposredne povezave (ponovitev).
  12. V besede zapisan čas Majde Mihalič Tomaštove

    51 min

    V pesmi in prozi Majda Mihalič Tomaštova opisuje težke in tudi vesele trenutke življenja v primorski vasi Ocizla od nonotov in non do danes.

  13. Kneipp med Slovenci

    53 min

    Sebastian Kneipp je med Slovenci dobro znan in v prejšnjih generacijah so ga mnogi vzeli nekako za svojega, kakor da bi bil Slovenec, eden izmed nas, čeprav je bil po rodu z Bavarske. Deloval je proti koncu …

    Show notes
    Sebastian Kneipp je med Slovenci dobro znan in v prejšnjih generacijah so ga mnogi vzeli nekako za svojega, kakor da bi bil Slovenec, eden izmed nas, čeprav je bil po rodu z Bavarske. Deloval je proti koncu 19.stoletja, ko so bili naši kraji pod Avstro-Ogrsko monarhijo in s svojimi metodami knajpanja, kot danes pravimo, pomagal mnogim ljudem, ki si dragih zdravnikov niso mogli privoščiti. Toda Kneipp je poleg svoje vodne terapije poudarjal še štiri druge stebre svojega nauka, ki naj bi ljudem zagotovili zdravje (ponovitev).
  14. Goriška kuga 1682

    47 min

    O najhujši kugi v Gorici in na Goriškem vemo veliko po zaslugi zapisov goriškega baročnega pisca, kronista, ilustratorja, poligrafa, pesnika in duhovnika Ivana Marija Marušiča, ki je na Travniku sredi Gorice …

    Show notes
    O najhujši kugi v Gorici in na Goriškem vemo veliko po zaslugi zapisov goriškega baročnega pisca, kronista, ilustratorja, poligrafa, pesnika in duhovnika Ivana Marija Marušiča, ki je na Travniku sredi Gorice popisoval resničnost svojega mesta, tudi potek kuge (ponovitev).
  15. Jožefovo na Suhorju

    42 min

    Na vrh slemena nad reko Reko v Brkinih že stoletja meri čas idilična vasica Suhorje. Od tu sega pogled na vse štiri strani neba, prepišnost burje in vseh drugih vetrov pa ne ovira ponosnih domačinov, ki si …

    Show notes
    Na vrh slemena nad reko Reko v Brkinih že stoletja meri čas idilična vasica Suhorje. Od tu sega pogled na vse štiri strani neba, prepišnost burje in vseh drugih vetrov pa ne ovira ponosnih domačinov, ki si predano prizadevajo ohranjati bogato kulturno dediščino. Med kamnitimi zidovi ozkih ulic deluje Vaško društvo Suhorje, ki že desetletje pripravlja prireditve z naslovom Jožefovo in Velika noč na Suhorju. Letošnjo deseto prireditev smo obiskali tudi z našim mikrofonom (ponovitev).
  16. Razvedanja besed

    49 min

    Slovenci smo z vidika jezika privilegiran narod. Težko bi na tako skromnem prostoru, kot je slovenski, našli toliko različnih oblik besed istega pomena ali istih besed različnega pomena, obarvanih lokalno …

    Show notes
    Slovenci smo z vidika jezika privilegiran narod. Težko bi na tako skromnem prostoru, kot je slovenski, našli toliko različnih oblik besed istega pomena ali istih besed različnega pomena, obarvanih lokalno, narečno in ekspresivno kot prav po dolinah, gričih, hribih in planotah naše domovine. Prisluhnili bomo Anici Štrubelj z Vidma na Dobrepolju, ki zbira in ureja knjigo posebnih dobrepolskih besed, fraz in zgodb, da ne bi zašli v pozabo (ponovitev).
  17. Arboretum Volčji Potok: Videti in doživeti, vonjati in občutiti ...

    49 min

    Arboretum v Volčjem potoku je naš nacionalni ponos in kulturna dediščina s pomembno noto slovenstva. Te dni so lahko obiskovalci silšali orkester rastlin, ki pojejo svojo simfonijo narave, čeprav nezaznavno za …

    Show notes
    Arboretum v Volčjem potoku je naš nacionalni ponos in kulturna dediščina s pomembno noto slovenstva. Te dni so lahko obiskovalci silšali orkester rastlin, ki pojejo svojo simfonijo narave, čeprav nezaznavno za naše čute. Oddajo smo posneli v božičnem času, ko so številne raznobarvne lučke v parku pričarale čarobnost (ponovitev).
  18. Rokovnjači: ubežniki, tatovi, roparji, požigalci in morilci

    47 min

    V drugi polovici 18. stoletja, še zlasti pa prvi polovici 19., so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so bili …

    Show notes
    V drugi polovici 18. stoletja, še zlasti pa prvi polovici 19., so prebivalce vasi pod Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, od Naklega do Trojan in na jugu do Ljubljane ustrahovali rokovnjači. Kdo so bili in kaj so počeli? (Ponovitev.)
  19. Med T'minci – So kraji in ljudje na tolminskem koncu še taki, kot so bili?

    56 min

    Vse se spreminja, čas, prostor in ljudje v njem. Po navadi sprememb ne zaznavamo, ker so drobne in vsakodnevne. Le ko so burne in prekucniške, si jih zapomnimo. Zaman pričakujemo, da bo vse tako, kot je bilo v …

    Show notes
    Vse se spreminja, čas, prostor in ljudje v njem. Po navadi sprememb ne zaznavamo, ker so drobne in vsakodnevne. Le ko so burne in prekucniške, si jih zapomnimo. Zaman pričakujemo, da bo vse tako, kot je bilo v naši mladosti. Toda je že vse prav tako, kot je, čeprav nam ni prav, da tako je. Morda. Vlade padajo, države minevajo, le človek – tak ali drugačen – je večen. Kako je na Tolminskem, smo preverili med T'minci (ponovitev).
  20. Jakob Aljaž

    49 min

    Jakob Aljaž se je kot duhovnik, narodni buditelj, planinec in tudi glasbenik zavedal simbolnega pomena, ki ga je v burnih časih narodovega prebujenja imel Triglav, očak naroda. V času Jakoba Aljaža so že …

    Show notes
    Jakob Aljaž se je kot duhovnik, narodni buditelj, planinec in tudi glasbenik zavedal simbolnega pomena, ki ga je v burnih časih narodovega prebujenja imel Triglav, očak naroda. V času Jakoba Aljaža so že izoblikovani evropski narodi začeli neizprosno tekmo za svojo uveljavitev tudi v gorah, pogosto na račun drugih. Večina slovenskega prebivalstva je bila kmečko z razmeroma majhno ekonomsko močjo. Imeli pa smo srečo, da je bilo med mladimi intelektualci, ki so po večini študirali na Dunaju, veliko izredno narodno zavednih. Eden takih je bil Jakob Aljaž. Odkupil je vrh Triglava in nanj postavil stolp in tako za vedno urdil slovenski značaj Julijskih Alp (ponovitev).
  21. Z letali nad oddajnike

    54 min

    Te dni se spominjamo dogodkov pred 35 leti, ko smo ubranili samostojnost Slovenije. Zato danes ponavljamo oddajo o tem, kako so letala nekdanje JLA med vojno za Slovenijo večkrat napadla našo mrežo RTV …

    Show notes
    Te dni se spominjamo dogodkov pred 35 leti, ko smo ubranili samostojnost Slovenije. Zato danes ponavljamo oddajo o tem, kako so letala nekdanje JLA med vojno za Slovenijo večkrat napadla našo mrežo RTV oddajnikov, da bi utišala poročanje o agresiji na mlado državo. Oddajo smo posneli pred skoraj desetetjem z nekdanjemi sodelavci, elektrotehniki in inženirji, ki so na oddajnikih RTV Slovenija v nenehni nevarnosti za svoja življenja skrbeli, da smo slišali in videli resnico o vojni za Slovenijo.
  22. Zastava samostojnosti na sveti gori Slovencev

    38 min

    Konec minulega tedna je minilo 35 let od simbolnega, a zgodovinskega dogodka, ko je skupina 21 članov Gorske reševalne službe v Mojstrani in posebnega voda Teritorialne obrambe ob podpori Letalske enote tedanje …

    Show notes
    Konec minulega tedna je minilo 35 let od simbolnega, a zgodovinskega dogodka, ko je skupina 21 članov Gorske reševalne službe v Mojstrani in posebnega voda Teritorialne obrambe ob podpori Letalske enote tedanje slovenske milice ob Aljaževem stolpu na Triglavu razvila slovensko narodno zastavo, trobojnico. Dogodek so posneli tedanji urednik fotografije pri časopisu Delo Joco Znidaršič, fotograf Slovenskih novic Mirko Kunšič in snemalec Televizije Slovenije Janez Kališnik. Razvitje slovenske zastave ob Aljaževem stolpu je bila tudi zaveza, da bomo svojo samostojnost branili in - ubranili (ponovitev).
  23. Pekre – uvertura v vojno

    41 min

    Konec maja je minilo 35 let od začetka osamosvojitvene vojne, vojne za Slovenijo. Danes ponavljamo oddajo o dogodkih v Pekrah pri Mariboru, kjer je tedanja slovenska Teritorialna obramba v svojem 710. učnem …

    Show notes
    Konec maja je minilo 35 let od začetka osamosvojitvene vojne, vojne za Slovenijo. Danes ponavljamo oddajo o dogodkih v Pekrah pri Mariboru, kjer je tedanja slovenska Teritorialna obramba v svojem 710. učnem centru urila prvo generacijo slovenskih nabornikov. 23. maja leta 1991 so oklepniki JLA obkolili učni center v Pekrah in poveljniki so zahtevali izročitev enote, ki je prej zajela in priprla njihova izvidnika, a ju kmalu izpustila. Teritorialci pa niso popustili, zato je JLA nameravala napotiti vojaške okrepitve in zavzeti učni center, vendar so se temu uprli ljudje z živim zidom ... Avtor oddaje je Ivan Merljak.
  24. Prva majniška deklaracija

    52 min

    Konec minulega tedna smo se spomnili obletnice Prve majniške deklaracije iz 30.maja 1917, prve od dveh, s katerima smo Slovenci začrtali pot v samostojnost. Slovenci smo narod, ki si je moral svojo samostojnost …

    Show notes
    Konec minulega tedna smo se spomnili obletnice Prve majniške deklaracije iz 30.maja 1917, prve od dveh, s katerima smo Slovenci začrtali pot v samostojnost. Slovenci smo narod, ki si je moral svojo samostojnost in državo izbojevati sam s svojim pogumom in enotnostjo. Toda to smo dosegli šele po dolgi kalvariji neenotnosti, politične nezrelosti in naivnosti. Prvo deklaracijo, o kateri bomo govorili v današnji ponovitvi oddaje, je v državnem zboru na Dunaju prebral tedanji slovenski poslanec, dr. Anton Korošec. Zgodovinsko gledano ni obrodila sadov, saj je kratkotrajna državna tvorba SHS, ki je bila brez stvarne moči, po mesecu dni postala lahek plen srbske krone. Sogovornik v oddaji je zgodovinar prof.dr. Janko Prunk.
  25. Čarovniški procesi na Slovenskem

    45 min

    Čarovniški procesi niso srednjeveški pojav in delo Katoliške cerkve, ampak so se razmahnili na začetku novega veka kot institucionalno nasilje državnih oblasti in kar dvesto let sejali strah na podeželju in v …

    Show notes
    Čarovniški procesi niso srednjeveški pojav in delo Katoliške cerkve, ampak so se razmahnili na začetku novega veka kot institucionalno nasilje državnih oblasti in kar dvesto let sejali strah na podeželju in v mestih. Žrtve niso bile samo ženske, ampak tudi moški. Oboji so bili z mučenjem prisiljeni priznati, česar niso storili. Procese je v habsburški monarhiji dokončno prepovedala razsvetljena cesarica Marija Terezija, toda duh je ostal. Le kako si je mogoče drugače razlagati stalinistične, udbaške in druge montirane procese z izsiljenim priznanjem? Smo mar danes imuni na te pojave? (Ponovitev oddaje.)
  26. Slovenci in volitve

    47 min

    Kakor vse na svetu so se skozi zgodovino spreminjali načini in postopki volitev tistih, ki naj bi vodili ljudstvo in pozneje narod. Prav tako splošna volilna pravica za vse odrasle ne glede na spol ni bila …

    Show notes
    Kakor vse na svetu so se skozi zgodovino spreminjali načini in postopki volitev tistih, ki naj bi vodili ljudstvo in pozneje narod. Prav tako splošna volilna pravica za vse odrasle ne glede na spol ni bila samoumevna in se je bilo treba zanjo boriti. Slovenski predniki so že pred tisočletjem volili svoje kneze. Pozneje, po razpadu Karantanije, nismo bili poleg do pomladi narodov sredi 19.stoletja. No, po prvi vojni smo volili malce po balkansko, pozneje samoupravno... Danes pa smo pred volitvami sprti kot drugod v zahodni demokraciji.
  27. Vaške zbiralnice mleka

    52 min

    Vaške zbiralnice mleka so samo še nostalgija nekega časa, ki se ne more več vrniti. Nekoč pa so prinašale skromen denar kmečkim gospodinjam ter dvigovale njihovo samozavest. Bile so tudi shajališče, prostor za …

    Show notes
    Vaške zbiralnice mleka so samo še nostalgija nekega časa, ki se ne more več vrniti. Nekoč pa so prinašale skromen denar kmečkim gospodinjam ter dvigovale njihovo samozavest. Bile so tudi shajališče, prostor za izmenjavo lokalnih novic, čenč in stališč (ponovitev).
  28. Zavezniški letalski napadi na obrobju Trnovskega gozda

    42 min

    V dneh na prelomu aprila v maj se spominjamo zadnjih bojev pred koncem druge svetovne vojne, ki so zagotovili, da je danes Primorska del Slovenije. Tokrat ponavljamo oddajo o letalskih napadih zavezniških …

    Show notes
    V dneh na prelomu aprila v maj se spominjamo zadnjih bojev pred koncem druge svetovne vojne, ki so zagotovili, da je danes Primorska del Slovenije. Tokrat ponavljamo oddajo o letalskih napadih zavezniških letalskih sil na nemške postojanke na Colu, v Idriji in v drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. Korpusa narodno-osvobodilne vojske, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko 100 tisoč mož Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod.
  29. Nikjer nobenega ni

    35 min

    Dan se je prebudil in zasijalo je sonce. Toplo in prijetno je postalo, kakor bi narava hotela umiti in izbrisati trpljenje preteklih petih let. “Svoboda!” je glasna misel, še hitrejša kot vihar, preletela …

    Show notes
    Dan se je prebudil in zasijalo je sonce. Toplo in prijetno je postalo, kakor bi narava hotela umiti in izbrisati trpljenje preteklih petih let. “Svoboda!” je glasna misel, še hitrejša kot vihar, preletela Evropo. In nenavadna tišina je oznanila: “Nikjer nobenega ni!” Okupator je v naglici zbežal … Le na Koroškem je še govorilo orožje … (ponovitev).
  30. Od Rusjana do Pipistrela

    36 min

    Slovensko letalstvo ima pestro zgodovino. Od pionirskih letalskih dosežkov do presežkov sodobne izdelave letal. V stotih letih od Edvarda Rusjana in njegovih letal Eda do Panthere Iva Boscarola in njegove …

    Show notes
    Slovensko letalstvo ima pestro zgodovino. Od pionirskih letalskih dosežkov do presežkov sodobne izdelave letal. V stotih letih od Edvarda Rusjana in njegovih letal Eda do Panthere Iva Boscarola in njegove konstruktorske ekipe, ki v svetu nima prave primerjave, se je zvrstilo na desetine jadralnih in motornih letal slovenskih konstruktorjev, med njimi Stanka Bloudka, Antona Kuhlja, Borisa Cijana in drugih. Prav tako smo lahko ponosni na predvojne delavnice in obrate ter tudi na povojne tovarne za izdelavo letal Libis in Elan. Pika na i pa je ajdovsko podjetje Pipistrel s svojimi naprednimi in vizionarskimi letali, ki v letalstvu podirajo meje mogočega. Oddajo smo pred desetletjem posneli kot oddajo dokumentarno-feljtonskega uredništva o velikem razvojnem koraku, ki ga je naredilo letalstvo na Slovenskem v preteklih stotih letih.

These are the latest 40 of 100 episodes. You’ll find older episodes in the podcast’s feed.

Is this your podcast?

Confirm it with an entry in your feed: you get a code here, add it as podcast:txt to the channel of your feed, and we check it. Your podcast is then shown as “verified” on SoundNode.

Settings

Display

Language

Decides which stations you see first on the home page.

History

Recently played stations and episodes and your latest searches are only stored in this browser.

Notifications

A short notice when a podcast you follow has a new episode. Turn off single podcasts with the bell on their page.

Account

Save favorites – in the app and on the website.

Keyboard shortcuts

/
Open search
Space
Play or pause
← →
In the player: back 15 s, forward 30 s (episodes) · in a row: next tile
↑ ↓
In a row: target within the tile
Home / End
In a row: first or last tile
Esc
Close window or menu
?
This overview
Now playing

Go to station page

Play next

    Add episodes with “Play next” – they play after the current episode.