Možgani na dlani
- Episodes
- 100
- Released
- every two weeks
- Latest episode
- Nov 12, 2026
About the podcast
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Episodes 100
"Sladkor poškoduje možganovino pri katerikoli koncentraciji"
14. novembra vsako leto obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni. Ta ostaja eden najhitreje naraščajočih zdravstvenih izzivov na svetu. Gre pravzaprav za skupino presnovnih bolezni, za katero je značilno to …
Show notes
14. novembra vsako leto obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni. Ta ostaja eden najhitreje naraščajočih zdravstvenih izzivov na svetu. Gre pravzaprav za skupino presnovnih bolezni, za katero je značilno to, da je v krvi povišana vrednost glukoze. In kaj imajo s tem naši možgani? Glede na to, da za svoje delovanje večinoma uporabljajo glukozo, si lahko predstavljamo, da – veliko. V zadnjih letih tudi o tej povezavi strokovnjaki vedno več, zato kar zavihajmo nevrone! ŽIVLJENJE V ZAPRTI ZANKI : https://prvi.rtvslo.si/podkast/predvajaj/radiosfera/173251633/175086345 AVTOMATIZIRANO URAVNAVANJE INZULINA: https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/ultrazvok/2288722/175210849 ČLANEK O AKUTNI HIPERGLIKEMIJI IN PROSTORSKEM SPOMINU: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32471909/ V oddaji sodelujeta: Prof. dr. Tadej Battelino in Edo Krnič. Pripravlja: Mojca DelačVadbene videoigre in prihodnost gibanja za možgane
V Možganih na dlani se bomo gibali, tudi s pomočjo videoiger. Kako prosim? Izvedeli boste, zakaj je tako imenovana igrifikacija še kako relevantna tudi za raziskovanje in spodbujanje motorike, Mojco pa je …
Show notes
V Možganih na dlani se bomo gibali, tudi s pomočjo videoiger. Kako prosim? Izvedeli boste, zakaj je tako imenovana igrifikacija še kako relevantna tudi za raziskovanje in spodbujanje motorike, Mojco pa je zanimalo tudi – zakaj naši možgani vedo, da je gibanje dobro za toliko reči, pa lahko najdejo tisoč in en izgovor proti? Sogovornika: Dr. Eleftheria Giannouli z Univerze ETH v Zuerichu in prof. dr. Eduardo Fontes, ki je na kolidžu Stonehill v Združenih državah Amerike direktor programa za znanost vadbe. Prevode bereta Maja Moll in Matej Rus. Pripravlja: Mojca Delač.Kako onesnažen zrak vpliva na naše možgane?
Že dobro desetletje je znano, da delci onesnaženega zraka, ki jih prispevajo predvsem promet in kurjenje, pridejo v naše možgane. To je potrdila prof. dr. Barbara Maher z ekipo na Univerzi Lancaster v Združenem …
Show notes
Že dobro desetletje je znano, da delci onesnaženega zraka, ki jih prispevajo predvsem promet in kurjenje, pridejo v naše možgane. To je potrdila prof. dr. Barbara Maher z ekipo na Univerzi Lancaster v Združenem Kraljestvu. Mojca Delač je prof. Maher, ki je tudi članica slovite britanske Kraljeve družbe, povabila v Možgane na dlani, v katerih je razložila, kako so prišli do ideje, da lahko delčki iz zraka pridejo v možgane in kaj tam povzročijo. Nevrologinja, doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, vodja Centra za kognitivne motnje UKC Ljubljana, pa bo iz klinične prakse povedala, kaj pomeni, da je onesnažen zrak med faktorji tveganja za demenco.Koliko pa vi veste o možganih?
Prvi oktober je dan, ko Možgani na dlani praznujejo. Ob 11. rojstnem dnevu oddaje in začetku 12. sezone pa bomo možganom namenili - možgane in nekaj zabavnih in poučnih vprašanj. Če ste redni poslušalci in …
Show notes
Prvi oktober je dan, ko Možgani na dlani praznujejo. Ob 11. rojstnem dnevu oddaje in začetku 12. sezone pa bomo možganom namenili - možgane in nekaj zabavnih in poučnih vprašanj. Če ste redni poslušalci in poslušalke, ne bo pretežko. Če ste šele vstopili v svet omrežij, ki oblikujejo to, kar smo in kar zmorejo, pa - le pogumno!Kaj nam hoja pove o demenci?
Ker smo v mesecu ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni, tokrat epizodo namenjamo vprašanju – kaj lahko naše gibanje pove o demenci? Prof. dr. Joe Verghese je ameriški nevrolog, ki nas bo odpeljal v svet …
Show notes
Ker smo v mesecu ozaveščanja o Alzheimerjevi bolezni, tokrat epizodo namenjamo vprašanju – kaj lahko naše gibanje pove o demenci? Prof. dr. Joe Verghese je ameriški nevrolog, ki nas bo odpeljal v svet raziskovanja tega, kako lahko že iz hoje razberemo, da ima posameznik težave s kognicijo. Zakaj priporoča ples? In kako na demenco gleda v svetovni perspektivi? Vabljeni k poslušanju, pred mikrofon ga je povabila Mojca Delač.'Vroča' tema v nevrokirurgiji - umetna inteligenca
Prejšnji teden je bila v medijih viralna novica, da so "londonski nevrokirurgi izvedli prvo uspešno operacijo, pri kateri je pri odstranitvi možganskega tumorja pomagala umetna inteligenca". Na ta dosežek in …
Show notes
Prejšnji teden je bila v medijih viralna novica, da so "londonski nevrokirurgi izvedli prvo uspešno operacijo, pri kateri je pri odstranitvi možganskega tumorja pomagala umetna inteligenca". Na ta dosežek in aktualnost uporabe umetne inteligence v sodobni kirurgiji bomo pogledali ob pomoči dveh slovenskih nevrokirurgov, prof. dr. Tomaža Velnarja (iz UKC v Ljubljani) in dr. Martine Seboek, ki deluje v Švici. Oddajo je pripravila Mojca Delač.Zakaj slabo spimo, ko je vroče?
Poletna vročina je marsikomu ukradla kar nekaj ur kakovostnega spanca. Ste tudi vi med tistimi, ki ste se v vročih nočeh, ko se temperatura marsikje ni spustila pod 25 stopinj celzija, premetavali in zbujali …
Show notes
Poletna vročina je marsikomu ukradla kar nekaj ur kakovostnega spanca. Ste tudi vi med tistimi, ki ste se v vročih nočeh, ko se temperatura marsikje ni spustila pod 25 stopinj celzija, premetavali in zbujali, podnevi pa le dremavo delovali? Zakaj tako slabo spimo, ko nam je vroče? O tem se bomo pogovarjali v tokratni epizodi, ko bo z nami evropska strokovnjakinja za medicino spanja, prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, ki pravi, da moramo globalne klimatske spremembe in vpliv na organizem vzeti še kako resno. Pripravlja Mojca Delač.Možgani, veliki multisenzorni integrator. Kaj se zgodi, ko to zataji?
Prof. dr. Jeanette Mahoney je profesorica nevrologije in vodja oddelka za kognitivno in motorično staranje na medicinski šoli Stony Brook v New Yorku. Odpeljala nas bo v svet multisenzorne integracije. Kako …
Show notes
Prof. dr. Jeanette Mahoney je profesorica nevrologije in vodja oddelka za kognitivno in motorično staranje na medicinski šoli Stony Brook v New Yorku. Odpeljala nas bo v svet multisenzorne integracije. Kako možgani združujejo informacije iz različnih čutil in kako to vpliva na našo motoriko? Kaj se zgodi, ko začne z leti ta sposobnost upadati in s čim vse je povezana? Priporočamo v posluh! Pripravlja Mojca Delač.Kakšno živčevje imajo meduze? Je res, da tudi one spijo in dremajo?
Ko jih srečamo v morju med plavanjem, ni prijetno. Ko jih opazujemo od daleč, so očarljive. Lahko bi se nam zdele kot želatina brez zaznav, ampak kot boste slišali v nadaljevanju, njihovo živčevje ni tako …
Show notes
Ko jih srečamo v morju med plavanjem, ni prijetno. Ko jih opazujemo od daleč, so očarljive. Lahko bi se nam zdele kot želatina brez zaznav, ampak kot boste slišali v nadaljevanju, njihovo živčevje ni tako brezdelno, kot bi se zdelo. Tokrat bomo spoznavali živčevje meduz, pri tem pa nam bo pomagala doc. dr. Andreja Ramšak z Nacionalnega inštituta za biologijo, Morske biološke postaje Piran, kjer deluje že nekaj več kot 25 let. Pripravlja: Mojca DelačMožganski premiki: od 'supergibalcev' do bolezni ALS
V poletje skačemo z raziskovalnim zaletom. Tokratna epizoda je povsem posvečena gibanju. Od poletne šole TBrainBoost, novih ugotovitev na področju gibanja in možganov ter dolgoživosti in zdravoživosti do …
Show notes
V poletje skačemo z raziskovalnim zaletom. Tokratna epizoda je povsem posvečena gibanju. Od poletne šole TBrainBoost, novih ugotovitev na področju gibanja in možganov ter dolgoživosti in zdravoživosti do svetovnega dneva ALS, ki smo ga obeležili 21. junija. Prav te dni v Madridu poteka evropski kongres o tej bolezni in marsikaj je novega! Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Urošem Marušičem in doc. dr. Blažem Koritnikom.Možgani in (nevro)sifilis
To je 529. epizoda naših možganskih potovanj, pred mikrofonom pa prvič gostimo – infektologinjo! V Evropi in tudi pri nas znova narašča število primerov sifilisa. Bolezen v obliki nevrosifilisa lahko močno …
Show notes
To je 529. epizoda naših možganskih potovanj, pred mikrofonom pa prvič gostimo – infektologinjo! V Evropi in tudi pri nas znova narašča število primerov sifilisa. Bolezen v obliki nevrosifilisa lahko močno prizadane tudi možgane. Na primeru nevrosifilisa se je veliko naučila tudi psihiatrija. Stigma je še velika. Če ga hitro odkrijejo, je zelo dobro ozdravljiv. Bolezen, ki ima zanimivo zgodovino, nikakor ni stvar preteklosti. Vabljeni na potep z Mojco Delač in njeno gostjo, specialistko infektologije, dr. Barbaro Kokošar Ulčar!"O možganih smo se mnogo naučili prav zaradi epilepsije"
Od pet do deset odstotkov populacije bo v življenju enkrat doživelo epileptični napad, in to zaradi različnih vzrokov. Ni pa vsak epileptični napad že epilepsija, razlaga asist. mag. Bogdan Lorber, nevrolog na …
Show notes
Od pet do deset odstotkov populacije bo v življenju enkrat doživelo epileptični napad, in to zaradi različnih vzrokov. Ni pa vsak epileptični napad že epilepsija, razlaga asist. mag. Bogdan Lorber, nevrolog na ljubljanski Nevrološki kliniki in vodja Centra za epilepsije UKC Ljubljana. Tokratno epizodo je spodbudila poslušalka, ki jo je zanimalo, kaj sproži epileptični napad in kaj se takrat dogaja z našimi možgani. To pa je odprlo še cel kup zanimivosti o področju kronične bolezni, ki ni enoznačna in je še vedno v mnogočem velik vprašaj. Pripravlja: Mojca DelačKakšne bodo spominske klinike prihodnosti?
Svetovno prebivalstvo se stara, staranje pa prinese spremembe, tudi nevrodegeneracijo. Po napovedih združenja Alzheimer international naj bi leta 2030 po svetu z demenco živelo 78 milijonov ljudi. Za vsakega …
Show notes
Svetovno prebivalstvo se stara, staranje pa prinese spremembe, tudi nevrodegeneracijo. Po napovedih združenja Alzheimer international naj bi leta 2030 po svetu z demenco živelo 78 milijonov ljudi. Za vsakega med njimi moramo prišteti še vsaj dva svojca ali bližnja, ki ju ta bolezen prizadene. Znanost napreduje, vztrajno išče odgovore, od razumevanja mehanizmov do diagnoze in terapij. Tokrat si postavljamo vprašanje - Kakšne bodo spominske klinike prihodnosti? V tokratni oddaji sta z nami prof. dr. Eric Westman, vodja odseka za klinično geriatrijo na oddelku za nevrobiologijo Inštituta karolinska v Stockholmu, ki se na Imperial Collegu v Londonu ukvarja tudi za raziskovanjem epidemije staranja ter prof. dr. Sebastiaan Engelborghs, nevrolog in nevroznanstvenik, ki deluje Univerzi Vrije Univerzitat v Bruslju in oddelku za nevrologijo na Univerzi Ziekenhuis v Belgiji. Pripravlja: Mojca Delač.Kako možgani načrtujejo prihodnost?
"Prihodnost je ena od primarnih nalog možganov", pravi tokratni gost Mojce Delač v novi epizodi Možganov na dlani. V njej se bomo s prof. dr. Grego Repovšem sprehodili v prihodnost. Ste vedeli, da je spomin …
Show notes
"Prihodnost je ena od primarnih nalog možganov", pravi tokratni gost Mojce Delač v novi epizodi Možganov na dlani. V njej se bomo s prof. dr. Grego Repovšem sprehodili v prihodnost. Ste vedeli, da je spomin zanjo še bolj ključen kot za preteklost? Da prihodnost zaposluje dobršni del možganov in prav tako velik del vsakdana? Kako vpliva na naše odločanje, načrtovanje in simulacijo stvari, ki se bodo zgodile? Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje.Možgani in notranji glas: 'Naš um ni tih prostor'
Tokratno možgansko druženje je spodbudilo dejstvo, da je 16. april mednarodni dan glasu. Ampak… mi se ne bomo osredotočili na glasilke, temveč na glas v naši glavi. Zato smo v možgansko družbo povabili …
Show notes
Tokratno možgansko druženje je spodbudilo dejstvo, da je 16. april mednarodni dan glasu. Ampak… mi se ne bomo osredotočili na glasilke, temveč na glas v naši glavi. Zato smo v možgansko družbo povabili profesorja, ki je velik del svojih raziskav posvetil prav tej temi in je tudi napisal knjigo The Voices Within: The History and Science of How We Talk to Ourselves. – Notranji glasovi- Zgodovina in znanost tega, kako govorimo s seboj. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Charlesom Fernyhoughjem. Vabljeni k poslušanju!Stendhalov sindrom: ko se zvrti od lepega
Tudi če še niste obiskali Firenc, ste o njih zagotovo že kaj slišali. V italijanski prestolnici renesanse v Toskani, ob reki Arno, vsak kamen nosi zgodovino in vsak kotiček – umetnost. Tam so pustili svoj odtis …
Show notes
Tudi če še niste obiskali Firenc, ste o njih zagotovo že kaj slišali. V italijanski prestolnici renesanse v Toskani, ob reki Arno, vsak kamen nosi zgodovino in vsak kotiček – umetnost. Tam so pustili svoj odtis Michelangelo, da Vinci, Carravagio in Botticelli, tam kraljuje veličastna kupola Brunelleschija, tam Galeria Uffizzi hrani nekatera najimenitnejša dela zgodovine umetnosti … tam ti od lepega res lahko zastane dih. Kaj pa, če te ta umetnost tako prevzame, da spodbudi močan fiziološki in čustven odziv? O Stendhalovem sindromu s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom. Pripravlja: Mojca Delač.Vojna Strahov
“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas …
Show notes
“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.Prikazni bojazni: Življenje brez strahu - Primer S.M.
Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne …
Show notes
Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iowa začela preučevati bolnico S. M. Tudi letos, že 11. leto zapored pridružujejo temi Tedna možganov. Ta poteka tretji teden v marcu in prinaša tudi slovenski dan možganov, letos pa so se organizatorji odločili, da bo glavni – strah. O strahu se bomo pogovarjali tudi v obeh marčevskih epizodah Možganov na dlani.Šport in solze: "Možgani so olimpijski zmagovalec"
Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok …
Show notes
Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4Ko možgani kašljajo brez razloga
Ste vedeli, da tudi v svetu kašlja obstaja nekaj, kar je zelo podobno fantomski bolečini? Kaj se zgodi, če kašelj na vse pretege hoče očistiti žrelo in grlo…tam pa…ničesar ni? Asist. Miha Zabret …
Show notes
Ste vedeli, da tudi v svetu kašlja obstaja nekaj, kar je zelo podobno fantomski bolečini? Kaj se zgodi, če kašelj na vse pretege hoče očistiti žrelo in grlo…tam pa…ničesar ni? Asist. Miha Zabret, otorinolaringolog, foniater nas bo odpeljal na to potovanje. Pripravlja: Mojca DelačAli v družbi (ljubih) ljudi res manj boli?
Kakšen analgetik so lahko ljudje okoli nas? V naših oddajah smo se z bolečino že precej ukvarjali. Vabljeni, da globoko pobrskate po arhivu oddaj, v katerih smo se pogovarjali o nociceptorjih, subjektivnemu …
Show notes
Kakšen analgetik so lahko ljudje okoli nas? V naših oddajah smo se z bolečino že precej ukvarjali. Vabljeni, da globoko pobrskate po arhivu oddaj, v katerih smo se pogovarjali o nociceptorjih, subjektivnemu zaznavanju bolečine, pa tudi o tem, zakaj pomaga, če, ko se udarimo v prst, zatulimo ali celo- zakolnemo. Pogovarjali smo se tudi o ljudeh, ki bolečine ne zaznajo in o tem, da fizična bolečina v možganih vzdraži ista omrežja kot duševna bolečina. Tokrat pa še pomemben in svež vpogled v to področje. Pridružila se nam bo psihologinja, asistentka na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jana Verdnik. Pripravlja: Mojca Delač.Sledi noči: Možgani, spalna opitost in položaj spanja
Zakaj se kdaj zjutraj zbudimo, pa ne vemo, kateri dan je? Ali položaj spanja vpliva na to, kako kvalitetno spimo in sanjamo? Spanje je ena od tem, ki jo v naših oddajah redno vzamemo pod drobnogled in v …
Show notes
Zakaj se kdaj zjutraj zbudimo, pa ne vemo, kateri dan je? Ali položaj spanja vpliva na to, kako kvalitetno spimo in sanjamo? Spanje je ena od tem, ki jo v naših oddajah redno vzamemo pod drobnogled in v povezavi z njo dobimo tudi največ vprašanj. Nič čudnega. Spimo vsi in spanju namenjamo dobršni delež svojega življenja. Tokrat bo z nami doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije, evropska somnologinja, torej strokovnjakinja na področju spanja. Pripravlja: Mojca Delač.Thomas Fuchs o utelešenosti uma
Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo …
Show notes
Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.Nevidni dirigent stresa. Kaj je kortizol?
Tik pred novim letom smo prejeli zanimivo vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo, kaj sploh je ta kortizol, o katerem toliko slišimo, ko govorimo o stresu. Je to neka tekočina, ki teče po žilah? Kje nastane? …
Show notes
Tik pred novim letom smo prejeli zanimivo vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo, kaj sploh je ta kortizol, o katerem toliko slišimo, ko govorimo o stresu. Je to neka tekočina, ki teče po žilah? Kje nastane? Kako deluje? Kaj ima z našimi možgani? Za odgovore je Mojca Delač prosila zdravnico, asistentko Lano Blinc z Inštituta za patološko fiziologijo. To je daljša (podkast) različica oddaje.Božični možganski izziv
Ker je danes praznični dan in ker je bilo leto za Možgane na dlani v marsičem praznično, bomo tokrat vašim nevronom namenili nekaj spominov in nekaj izzivov, vse pa je povezano – s prazniki. Skozi desetletje …
Show notes
Ker je danes praznični dan in ker je bilo leto za Možgane na dlani v marsičem praznično, bomo tokrat vašim nevronom namenili nekaj spominov in nekaj izzivov, vse pa je povezano – s prazniki. Skozi desetletje Možganov na dlani smo kar nekajkrat zagrizli v teme, ki so dišale po cimetu ali zvenele kot božična glasba. Me prav zanima, koliko se je usidralo v vaš hipokampus na knjižne police spomina in sploh, če ste se pripravljeni z nami poigrati v nadaljevanju!Tjaša Mlinarič, Belgija: Možgani svojo ritmično aktivnost lahko sinhronizirajo z zunanjimi dražljaji
»Možgani so res nekaj fascinatnega in obstaja še veliko potenciala za raziskovanje, pravi Tjaša Mlinarič, ki jo je raziskovalna pot leta 2016 najprej odpeljala v Amsterdam, zdaj pa zaključuje svoj doktorat v …
Show notes
»Možgani so res nekaj fascinatnega in obstaja še veliko potenciala za raziskovanje, pravi Tjaša Mlinarič, ki jo je raziskovalna pot leta 2016 najprej odpeljala v Amsterdam, zdaj pa zaključuje svoj doktorat v Belgiji. Tjaša še ukvarja z osupljivimi stvarmi, ki bi lahko ponudile nov uvid v razumevanje delovanja možganov pa tudi potencialnih dodatkov k terapijam. Več o tem je povedala za Možgane na dlani. Nastavila je ogledalo letu in delili z nami tudi tisto, kar njej in sodelavcem v laboratoriju trenutno najbolj zaposljuje možgane. Pripravlja: Mojca Delač.Doc. dr. Nina Vaupotič, Dunaj: Možgani, okolje in zaupanje v znanost
Doc. dr. Nina Vaupotič je psihologinja. Po študiju v Ljubljani jo je pot odpeljala na Univerzo v Muenstru v Nemčiji, kjer je doktorirala, raziskovala pa je zaupanje v znanost. Več o tem je povedala v pogovoru …
Show notes
Doc. dr. Nina Vaupotič je psihologinja. Po študiju v Ljubljani jo je pot odpeljala na Univerzo v Muenstru v Nemčiji, kjer je doktorirala, raziskovala pa je zaupanje v znanost. Več o tem je povedala v pogovoru za našo oddajo. Mojca Delač jo je poklicala na Dunaj, kjer dr. Vaupotič živi zadnja tri leta in poleg zaupanja v znanost raziskuje na področju okoljske psihologije.Dr. Žan Mlakar, Nizozemska: Možgani in socialna sprememba
Začenjamo decembrsko serijo, v kateri spoznavamo možgane, ki so jih po svetu odpeljali – možgani! V prvi epizodi se nam je pridružil dr. Žan Mlakar, socialni in okoljski psiholog iz Groningena na Nizozemskem.
Gube so zakon, 4. del: Kako stres pomaga razumeti staranje
Pripotovali smo do zadnje, četrte epizode v naši mini Novembrski seriji, ki govori o staranju in dolgoživosti. Kot smo se naučili, je bistveno tudi vprašanje – zdravoživosti. Pravzaprav bi to moral biti kar …
Show notes
Pripotovali smo do zadnje, četrte epizode v naši mini Novembrski seriji, ki govori o staranju in dolgoživosti. Kot smo se naučili, je bistveno tudi vprašanje – zdravoživosti. Pravzaprav bi to moral biti kar cilj – da živimo čim dlje, čim bolj zdravo. Doslej smo že slišali svetovno priznane strokovnjake na področju staranja: zaslužnega profesorja Claudia Franceschija iz Bologne, prod. Dr. Vero Gorbunovo iz Rochestra ZDA, prof. dr. Bjoerna Schumacherja iz Koelna iz Nemčije, v pretekli epizodi sta nastopila prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Prva deluje v Portu, drugi v Birminghamu. Da pa slednje ne bo samo plovba v neznano, danes gostimo še nevroznanstvenico, prof. dr. Luizo Lopes, ki na Gulbenkianovem inštitutu za molekularno biologijo vodi nevroznanstveni laboratorij, zlasti pa jo zanima nevrofiziologija staranja, kognicija in spomin. Za piko na i torej tokrat v ospredju – eni in edini možgani.Gube so zakon! 3. del Od grenlandskih kitov do pomlajevanja
V novembrski seriji raziskujemo, kaj se dogaja med gubami, ko se nam začnejo risati na obrazu. V tokratni epizodi gostujeta prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Pripravlja Mojca Delač.
These are the latest 40 of 100 episodes. You’ll find older episodes in the podcast’s feed.
Is this your podcast?
Confirm it with an entry in your feed: you get a code here, add it as podcast:txt to the channel of your feed, and we check it. Your podcast is then shown as “verified” on SoundNode.