SBC aktualno
- Episodes
- 108
- Released
- every two weeks
- Latest episode
- Oct 2, 2026
About the podcast
SBC AKTUALNO Problemi kot priložnost. Podkast SBC aktualno na tedenski ravni razmišlja o aktualnih problemih družbe ter posledicah teh problemov na gospodarstvo in posredno na celotno družbo. Naši gosti analizirajo dogajanje in preko analiz ponujajo rešitve.
Episodes 108
Nemci izgubljajo bitko s Kitajsko. Kaj zdaj čaka Slovenijo?
Kaj kriza v Nemčiji pomeni za slovenska podjetja?»Težko verjetno je, da bo nemška avtomobilska industrija še kdaj proizvajala toliko avtomobilov kot pred leti.« Tako Janko Koprivec, čigar podjetje Siliko …
Show notes
Kaj kriza v Nemčiji pomeni za slovenska podjetja?
»Težko verjetno je, da bo nemška avtomobilska industrija še kdaj proizvajala toliko avtomobilov kot pred leti.« Tako Janko Koprivec, čigar podjetje Siliko dobavlja dele trem največjim nemškim proizvajalcem avtomobilov.
Ko Nemčija kihne, Slovenija dobi pljučnico. Nemčija pa je bolna že desetletje: gospodarsko, družbeno in po deželnih volitvah na vzhodu tudi politično. V studiu SBC smo jo pogledali iz treh smeri: iz tovarne, ki dela za nemško avtoindustrijo, z očmi človeka, ki je v Nemčiji odraščal, in iz širšega strateškega pogleda. Na koncu smo se vrnili domov: kaj slovensko gospodarstvo potrebuje od države.
Kaj boš slišal:
• zakaj v avtu s 15.000 sestavnimi deli šteje vsak košček, tudi slovenski
• zakaj novih projektov ni, obstoječi pa se zamikajo za tri mesece do pol leta
• zakaj se v Nemčiji vsi strinjajo, da so reforme potrebne, nihče pa ne pove, kako jih izpeljati
• zakaj Nemčija ne zažene jedrskih elektrarn nazaj in zakaj se spet oborožuje
• zakaj je elektrika pri nas tako draga in zakaj je birokracija »še vedno ista kot v Jugoslaviji«
Poglavja:
0:00 Napovednik
0:33 Ko Nemčija kihne, Slovenija dobi pljučnico
1:33 Gostje: Koprivec, Jekić, Kračun
2:47 Leto po Merzu: avtoindustrija še vedno v krizi
5:10 15.000 delov, en avto: vloga dobavitelja
5:51 Zakaj Nemčija drsi v desno
7:26 Kitajski električni avtomobili in japonska lekcija
12:00 Konec nemškega ponosa: kriza, ki traja desetletje
14:03 Paradoks: vsi hočejo reforme, nihče ne pove, kako
15:51 Energetska past: ruski plin in zaprte jedrske elektrarne
18:48 Je AfD alternativa in koliko moči ima Merz?
21:36 Digitalna revolucija in stare ideologije
23:58 Kako se podjetje prilagaja: slediti kupcu
28:39 AfD, migracije in nemška tesnoba
32:39 Kaj potrebuje slovensko gospodarstvo
35:21 Birokracija: »Vse je še isto kot v Jugoslaviji«
39:19 Nova nemška smer: oboroževanje
44:56 Orožarski posli: »Vse, kar je ubojnega, nas ni zraven«
45:58 German Angst in jedrska energija
48:57 Zakaj je elektrika pri nas tako draga
54:15 Delovna sila in integracija migrantov
58:53 Kaj nas čaka v naslednjem letu
Gostje: Janko Koprivec, ustanovitelj in lastnik podjetja Siliko · Aleksandar Jekić, mladi raziskovalec na Centru za mednarodne odnose FDV · Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve (ISR)
Voditelj: Gregor Trebušak
Vsebina odraža mnenja gostov in ni finančni nasvet.
Naroči se in pusti oceno na Spotifyju, da nas najde več poslušalcev.
YouTube: https://youtu.be/ZL0Ehr3F2Hc
ISR, Inštitut za strateške rešitve: https://isr.si
SBC, Klub slovenskih podjetnikov: https://sbc.si
Tesla zdaj vozi sama po Sloveniji — odgovornost ostaja vaša
Slovenija je kot šesta država v Evropi Teslinemu sistemu samovozeče vožnje dovolilaslovenske ceste. Tehnično gre za stopnjo dva, kar pomeni, da odgovornost in zavarovanjeostaneta pri vozniku — in prav to je …
Show notes
Slovenija je kot šesta država v Evropi Teslinemu sistemu samovozeče vožnje dovolila
slovenske ceste. Tehnično gre za stopnjo dva, kar pomeni, da odgovornost in zavarovanje
ostaneta pri vozniku — in prav to je izhodišče pogovora.
Gostje:
• Marko Dvornik, državni sekretar za mobilnost in promet (Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko)
• Marko Femc, lastnik Plan-net Solar, uvoznik kitajskih električnih vozil in robotov
• Andrej Brglez, raziskovalec mobilnosti in urednik oddaje Avtomobilnost
Teme: kako je homologacija potekala prek Nizozemske, kdo odgovarja ob nesreči, kam gredo
podatki, ki jih vozila zbirajo po slovenskih cestah, zakaj so tri zaprosila za testiranje
robotaksijev ostala brez odgovora, konec subvencij za električna vozila in kaj ministrstvo
obljublja do konca mandata.
Med podatki: 25 milijonov evrov subvencij je bilo počrpanih zelo hitro; povprečno slovensko
vozilo je staro 12 let; avtomobilov imamo 1,2 milijona na 2 milijona prebivalcev; Volkswagen
do leta 2030 napoveduje 100.000 manj zaposlenih.
Pogovor ni pravni ali finančni nasvet.
SBC — Klub slovenskih podjetnikov
https://sbc.si
AI ne ve, kdaj laže / Vaši zaposleni že nalagajo poslovne podatke v ChatGPT
»Sam AI ne ve, ali je haluciniral ali ne. On da odgovor — in vsak odgovor je za AI isti.« V zadnji epizodi serije s partnerjem T2 razčistimo, kaj umetna inteligenca danes že zmore za podjetja in kje so pasti, o …
Show notes
»Sam AI ne ve, ali je haluciniral ali ne. On da odgovor — in vsak odgovor je za AI isti.« V zadnji epizodi serije s partnerjem T2 razčistimo, kaj umetna inteligenca danes že zmore za podjetja in kje so pasti, o katerih se premalo govori.
V 3., zadnjem delu serije s partnerjem T2 gostimo Lea Štimca, razvijalca T2-jevega pogovornega bota Titina, ki je izkušnje s podpore uporabnikom prenesel v AI asistenta, in Smaila Jušiča, mentorja v T2-jevem varnostno-operativnem centru (SOC), ki vodi ekipo varnostnih analitikov prve stopnje.
Kaj boste slišali:
– zakaj je obisk StackOverflowa padel za 99 % in kaj to pove o tem, kako AI spreminja delo
– kako so pri T2 zgradili chatbota Titino in halucinacije skoraj izničili (zadnja je bila pred meseci)
– zakaj ljudje v javne chate nalagajo račune in dobavnice — in zakaj je to največja varnostna napaka podjetij
– kako so uporabniki zlorabili McDonald'sov chatbot za svoje zasebne namene
– kako si je Smail 28 dni po prvi namestitvi ChatGPT zgradil aplikacijo za svojo digitalizirano glasbeno zbirko
– zakaj najboljši LLM model ne obstaja in kako izbrati pravega za svoj problem
Če v podjetju uvajate AI — to je epizoda, po kateri boste vedeli, kje začeti in česa ne narediti.
Ključni trenutki:
(0:00) Uvod: tretjič s T2 — tokrat umetna inteligenca
(1:02) Kdo sta gosta: Leo Štimac in Smail Jušič
(2:30) Kako hitro raste AI
(5:02) Milijoni aplikacij, narejenih z AI
(6:09) StackOverflow: obisk padel za 99 %
(8:44) Bo AI kdaj imel idejo?
(11:20) Titina — T2-jev AI asistent
(19:35) Halucinacije: kako so jih skoraj izničili
(22:55) Največja napaka: poslovni podatki v javnih chatih
(27:16) Kako so zlorabili McDonald'sov chatbot
(30:07) AI za javno upravo
(36:30) Smail si je z AI naredil svoj »Spotify«
(41:53) So aplikacije na App Storu sploh varne?
(45:39) AI kot »force multiplier« — in kaj s starejšimi
(50:55) Kdo bo čez 50 let znal delati z rokami?
(52:29) Zaključek serije
Gosta: Leo Štimac (razvijalec pogovornega bota Titina, T2) in Smail Jušič (mentor v Security Operations Centru, T2)
S to epizodo zaključujemo serijo SBC × T2 o kibernetski varnosti. Spremljajte SBC podkast — nove epizode z gosti iz slovenskega podjetništva prihajajo naprej.
Naročite se in pustite oceno na Spotify — pomaga, da nas najde več poslušalcev.
SBC — Klub slovenskih podjetnikov: https://sbc.si
T2 za podjetja: https://www.poslovni.t-2.net/
Lučka Kajfež Bogataj: vročina nas bo stala 5 % BDP
Leta 2003 so rekli, da je bilo tisto poletje takšno, kakršno pride enkrat na 500 let. Po 23 letih smo dobili hujše.V tej epizodi se s tremi strokovnjaki pogovarjamo o tem, koliko nas vročina dejansko stane — ne …
Show notes
Leta 2003 so rekli, da je bilo tisto poletje takšno, kakršno pride enkrat na 500 let. Po 23 letih smo dobili hujše.
V tej epizodi se s tremi strokovnjaki pogovarjamo o tem, koliko nas vročina dejansko stane — ne v stopinjah, ampak v evrih. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj navaja oceno Evropske okoljske agencije, da en povprečen vročinski val državo stane med 10 in 120 milijoni evrov, Slovenija pa jih ima približno pet na leto. Do sredine stoletja gre po najbolj pesimistični oceni za pet do šest odstotkov BDP. Profesorica Metka Hudina z Biotehniške fakultete opisuje, kaj so letošnje temperature naredile v nasadih, direktor proizvodnje v HSE Matjaž Eberlinc pa, kako je videti energetika, ko reke padejo na tretjino običajnega pretoka.
Kaj boš slišal:
• Zakaj so bile prejšnje suše regionalne, letos pa je sušna cela Slovenija
• Kako je Soča z običajnih 45 kubikov na sekundo padla na 15 in kaj to pomeni za proizvodnjo elektrike
• Zakaj sta 40,2 in 40,65 stopinje v nasadu meja, ki je lani še ni bilo
• Koliko slovenskih nasadov je namakanih in zakaj namakalnega sistema ni mogoče postaviti čez noč
• Kje je meja prilagajanja — beneške pregrade branijo 40 centimetrov dviga morja, čez to inženirske rešitve ni
• Zakaj klimatologinja pravi, da poslovni svet te stroške podcenjuje
Gostje:
dr. Lučka Kajfež Bogataj — klimatologinja, redna profesorica na Biotehniški fakulteti UL, članica IPCC
prof. dr. Metka Hudina — Biotehniška fakulteta UL, sadjarstvo
dr. Matjaž Eberlinc — izvršni direktor sektorja proizvodnje, HSE
Poglavja:
0:00 Napovednik: enkrat na 500 let
0:55 Uvod: 60.000 smrti, o katerih ne govorimo
3:50 Polja: koruze praktično ni
5:11 Zakaj je letos huje kot v prejšnjih sušah
7:21 Reke padajo: Soča 15 namesto 45 kubikov
10:21 Kaj vročina stane gospodarstvo
14:21 Energetika se prilagaja — tudi jedrska
22:24 Cene hrane in slovenska samooskrba
24:28 Namakanje: le 11 % nasadov
26:59 Meje prilagajanja: primer Benetk
35:38 Gozd: iz ponora ogljika v vir
40:01 Mesta, drevesa in urbana vročina
45:39 Veter, sonce in Spodnja Sava
55:09 Prva prioriteta: hrana ali energija
56:28 Zaključek: prej pomeni ceneje
Naročite se in pustite oceno na Spotify — pomaga, da nas najde več poslušalcev.
YouTube verzija: [YT_LINK]
Več o SBC: https://sbc.si
80 % podjetij si po kibernetskem napadu ne opomore
»Mi smo dovolj majhni, nezanimivi, nas se nihče ne bo dotaknil.« Tako razmišlja večina slovenskih podjetij — dokler ne pride napad. Po besedah Lucije Starc si nekih 80 % malih in srednje velikih podjetij po …
Show notes
»Mi smo dovolj majhni, nezanimivi, nas se nihče ne bo dotaknil.« Tako razmišlja večina slovenskih podjetij — dokler ne pride napad. Po besedah Lucije Starc si nekih 80 % malih in srednje velikih podjetij po kibernetskem napadu nikoli do konca ne opomore.
V tej epizodi SBC podkasta (2. del serije s partnerjem T2) gostimo:
• Lucijo Starc — prodajna inženirka za kibernetsko varnost, T-2
• Iztoka Gorjanca — vodja enote v oddelku za prodajo poslovnim uporabnikom, T-2
Skupaj razčistimo:
– zakaj napadalci ne gledajo velikosti podjetja, ampak kako dobro je zaščiteno
– kako napadalci tudi 200 dni tiho spremljajo vašo e-pošto, nato pa pošljejo identičen račun z drugim TRR
– kaj sta NIS2 in DORA spremenili pri odgovornosti direktorjev
– kaj je DDoS napad, razložen s poštarjem in tovornjaki pošte
– zakaj je AI phishing maile naredil skoraj neprepoznavne in kaj lahko naredi vsak zaposleni
Če vodiš podjetje — to je epizoda, po kateri boš drugače pogledal na svojo e-pošto.
🕒 POMEMBNI TRENUTKI
0:00 Napad ni več vprašanje »ali«, ampak »kdaj«
2:14 Od diplomirane babice do SOC analitičarke
6:53 Koliko podjetja vedo, kaj jim preti (NIS2, DORA)
11:22 80 % podjetij si po napadu nikoli ne opomore
15:23 Pogovor pred incidentom — in po njem
17:58 Varnostna higiena: gesla in e-pošta
19:46 AI je phishing naredil skoraj neprepoznaven
21:04 DDoS po domače: poštar s tovornjaki pošte
27:25 Najbolj zahrbten napad: enak račun, drug TRR
30:06 Napadalci vas opazujejo tudi 200 dni
32:26 Svetovalka, ne prodajalka: dan na terenu
38:41 Največja naložba so ljudje
42:42 Kaj plaši tiste, ki nas branijo
45:45 Napoved: tretja epizoda o umetni inteligenci
📌 OMENJENI PROJEKTI IN POJMI
• T2 — slovenski telekomunikacijski operater, partner serije; ponuja celovite rešitve kibernetske varnosti za podjetja
• SOC (varnostno-operativni center) — ekipa analitikov, ki 24/7 spremlja varnostne dogodke in se odziva na anomalije
• NIS2 in DORA — evropska zakonodaja, ki od podjetij zahteva višjo kibernetsko odpornost in odgovornost vodstva
• DDoS napad — napad onemogočanja: strežnik zasujejo z zahtevami, da ne more več odgovarjati legitimnim
• EPDR/XDR — napredna zaščita končnih naprav, ki zazna vdor in nenavadno odtekanje podatkov
• CISO — chief information security officer, delovno mesto, ki ga je v podjetja prinesla direktiva NIS2
❓ POGOSTA VPRAŠANJA
Ali so mala podjetja res tarča hekerjev?
Da. Po besedah Iztoka Gorjanca napadalci ne gledajo velikosti podjetja, ampak kako dobro je zaščiteno — zato so mala in srednja podjetja pogosto najbolj izpostavljena.
Kako poteka prevara z lažnim računom?
Napadalec vdre v e-poštni predal (pogosto računovodstva), mesece tiho spremlja komunikacijo, nato pa v naslednjem obračunskem obdobju pošlje identičen račun, na katerem je spremenjen samo TRR.
Kaj je minimalna zaščita za podjetje?
Napredna zaščita delovnih postaj, požarna pregrada in DDoS zaščita — po Iztokovih besedah s tem naredite več kot večina slovenskih podjetij. Temeljna higiena so še močna gesla, MFA in izobraženi zaposleni.
Kaj je DDoS napad?
Napad onemogočanja: iz vsega sveta prihajajo zahteve, dokler strežnik ne more več odgovarjati legitimnim strankam — spletna trgovina ali celotna komunikacija podjetja se ustavi.
Kaj prinaša NIS2?
Višje zahteve po kibernetski odpornosti, odgovornost vodstva (ne le IT-ja), obvezno poročanje resnejših incidentov in nova delovna mesta, kot je CISO.
🔗 KORISTNE POVEZAVE
• SBC — Klub slovenskih podjetnikov: https://sbc.si
• T2: https://www.poslovni.t-2.net/
• YouTube verzija: https://youtu.be/msZhMFpuMog
👉 NASLEDNJA EPIZODA
V tretji, zadnji epizodi serije: umetna inteligenca — kakšne priložnosti in tveganja prinaša podjetjem in vsakomur od nas.
Naročite se in pustite oceno na Spotify — pomaga, da nas najde več poslušalcev. 🔔
400 dni je lahko napadalec v vašem sistemu, ne da bi ga opazili
Napadalec je lahko v vašem omrežju 300–400 dni, ne da bi ga kdorkoli opazil. Ukradene podatke pa danes napadalci celo naložijo v ChatGPT in ga vprašajo, kako naj izsiljujejo žrtev.V prvi epizodi serije treh …
Show notes
Napadalec je lahko v vašem omrežju 300–400 dni, ne da bi ga kdorkoli opazil. Ukradene podatke pa danes napadalci celo naložijo v ChatGPT in ga vprašajo, kako naj izsiljujejo žrtev.
V prvi epizodi serije treh podkastov, ki jih pripravljamo v sodelovanju s partnerjem T2, gostimo:
• Benjamina Lazarja — varnostni analitik I. stopnje, SOC T-2
• Urbana Garbajsa — raziskovalec kibernetske varnosti, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Skupaj razčistimo:
– zakaj okrog 95 % vseh varnostnih primerov rešijo že analitiki prve stopnje
– kako napadalci danes delujejo kot organiziran ekosistem: eni z AI iščejo ranljivosti, drugi jih kupijo na temnem spletu, tretji kradejo podatke
– kaj se zgodi v SOC, ko ob treh zjutraj poči alarm zaradi prijave iz tujine
– kako ukradeni sejni piškotki obidejo celo dvofaktorsko avtentikacijo
– zakaj umetna inteligenca ne bo nikoli nadomestila človeka za zaslonom
Poslušajte do konca — v glavo napadalca se zares splača pogledati, preden pogleda on v vašo.
🕒 POGLAVJA
(0:00) Uvod: kaj se dogaja, ko gremo spat?
(1:10) Gosta: Benjamin Lazar in Urban Garbajs
(3:55) Pot v poklic varnostnega analitika
(9:03) AI odkriva ranljivosti z noro hitrostjo
(14:27) Delovni dan v SOC: 24/7, tudi prazniki in alarmi
(16:58) Trije nivoji analitikov in forenzika
(23:56) Napadalci kot organiziran ekosistem
(27:28) Scenarij: sumljiva prijava ob treh zjutraj
(32:19) V glavi napadalca
(37:33) Bitka za kadre: zakaj jih je premalo
(40:53) Dvoboj dveh inteligenc: AI v obrambi
(43:33) Bo te bitke kdaj konec?
📌 OMENJENI PROJEKTI IN POJMI
• T2 — telekomunikacijski operater z lastnim varnostno operativnim centrom (SOC), ki 24/7 varuje poslovne stranke.
• SOC (varnostno operativni center) — skupek ljudi, tehnologije in procesov za neprekinjen nadzor varnosti.
• SIEM — platforma, v katero se stekajo dnevniški dogodki celotnega IT-omrežja; »srce« delovanja SOC.
• SI-CERT — nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost; s SOC-om sodelujeta skoraj dnevno.
• URSIV — Urad Vlade RS za informacijsko varnost.
• ZInfV-1 — zakon, po katerem morajo zavezanci obvezno prijavljati incidente.
• Kibernetsko vadbišče — varno simulirano okolje, v katerem študentje in zaposleni vadijo obrambo in napad.
• Fakulteta za varnostne vede — smer informacijska varnost, kjer je študiral Benjamin Lazar.
❓ POGOSTA VPRAŠANJA
Kaj je varnostno operativni center (SOC)?
SOC je skupek ljudi, tehnologije in procesov, ki 24 ur na dan spremlja dogajanje v omrežjih in ustavlja kibernetske napade, preden nastane škoda.
Kako dolgo je lahko napadalec v sistemu neodkrit?
Po izkušnjah gostov tudi 300–400 dni ali več let — sodobni sistemi ne pomagajo, če napadalec zna ostati neopazen.
Ali lahko umetna inteligenca nadomesti varnostne analitike?
Ne. AI pospeši ponavljajoče se procese in analize, končno odločitev o ukrepu pa vedno sprejme človek.
Kaj naredi podjetje, ki nima svojega SOC?
Najame storitev neprekinjenega nadzora — zunanjo ekipo, ki 24/7 spremlja njegove sisteme in ukrepa ob incidentih.
Ali je prijava kibernetskega incidenta obvezna?
Za zavezance po ZInfV-1 je obvezna, za vse ostale pa priporočljiva — prijave omogočajo spremljanje aktualnih groženj.
👉 NASLEDNJA EPIZODA
V drugi epizodi zapustimo nadzorni center in gremo na teren: kako potekajo varnostni projekti pri naročnikih — od analize do implementacije rešitev.
Če vam je bila epizoda v pomoč, pustite oceno na Spotify in jo delite naprej.
Sledite SBC podkastu, da ne zamudite novih epizod.
Video verzija epizode na YouTubu: https://youtu.be/XoHMGd9fJWI
Slovenijo bolniške stanejo 1,2 milijarde EUR na leto
Sledi SBC podkastu 🔔 — pritisni Follow gumb, da ti naslednja epizoda samodejno pristane v knjižnici.Vsak dan je v Sloveniji na bolniški vsaj 56.000 ljudi. To je 6 % aktivnega prebivalstva. Slovenijo bolniška …
Show notes
Sledi SBC podkastu 🔔 — pritisni Follow gumb, da ti naslednja epizoda samodejno pristane v knjižnici.
Vsak dan je v Sloveniji na bolniški vsaj 56.000 ljudi. To je 6 % aktivnega prebivalstva. Slovenijo bolniška odsotnost stane več kot 1,2 milijarde evrov letno.
K temu dodajmo podatek, da je na delovnem mestu res zavzetih le 18 % zaposlenih.
To pomeni: v povprečnem podjetju s sto zaposlenimi šest ljudi vsak dan manjka, ostalih osemdeset pa, kot v pogovoru pove Andrej Klančar, "dela higienski minimum".
Kdo nosi posledico? Vsi — gospodarstvo, lastniki, zdravstvo, družine zaposlenih.
Kaj boste odnesli iz te epizode:
🔹 Zakaj direktor zaposlene aktivno SPODBUJA na bolniško — in zakaj se to dolgoročno splača
🔹 Konkreten model: vse, kar dobi zaposleni pri Klančarju — prosti dan za rojstni dan, delitev dobička, 10 % vsakega teambuildinga v dobrodelnost, šport, izobraževanja izven panoge
🔹 Cena vs vrednost: koliko investicija na zaposlenega prinese v krajših bolniških in večji lojalnosti
🔹 Zakaj se je decembra 2025 ob napovedi nadzora bolniška v Sloveniji čez noč zmanjšala za 20 %
V studiu SBC podkasta gostimo dva, ki ta problem dnevno rešujeta:
→ ANDREJ KLANČAR, lastnik in direktor podjetja Klančar Žerjavi (43 zaposlenih, ~150 žerjavov, več kot 200 projektov letno) — človek, ki je iz gradbeništva naredil panogo, v katero ljudje stojijo v vrsti za zaposlitev.
→ META SKOK, pooblaščenka uprave Zavarovalnice Triglav, ki gradi javno-zasebno mrežo, ki zaposlenim omogoča dostop do specialista v dveh dneh namesto v dveh mesecih.
— POGLAVJA —
0:00 Uvod: zakaj je zdravje zaposlenih največja poslovna številka
0:30 Slovenske številke: 1,2 milijarde EUR in 56.000 ljudi vsak dan
2:43 Klančar Žerjavi: 43 ljudi, 150 žerjavov, 200+ projektov
3:48 Past slovenskega trga dela: le 17 % zaposlenih je res zavzetih
4:55 Kako naredil žerjave (in gradbeništvo) seksi
10:07 "Spodbujamo ljudi na bolniško" — paradoks, ki firmo rešuje
13:08 Klančar + Triglav: kako se je začelo leta 2020
17:29 Zaradi česa Slovenci najpogosteje obolijo
21:24 Vodenje firme kot dober avto: rdeči vs zeleni obrati
28:42 Novinarjev vpogled v javno zdravstvo — kako gre lahko hitreje
32:25 Vse, kar dobi zaposleni: frajdan, delitev dobička, 10 % za dobrodelnost, šport
44:59 Bolniška –20 % v enem mesecu in zakaj družina spada v paket
— OMENJENO —
Klančar Žerjavi: https://klancar-zerjavi.si
Zavarovalnica Triglav: https://www.triglav.si
SBC – Klub slovenskih podjetnikov: https://sbc.si
— SBC PODKAST —
SBC podkast je oddaja Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), kjer voditelj Gregor gosti najuspešnejše slovenske podjetnice in podjetnike. Iščemo praktične rešitve, ki delujejo v slovenskem gospodarskem okolju — ne ideoloških razprav.
POGLEJ EPIZODO TUDI NA VIDEO:
YouTube: https://www.youtube.com/@sbc-klubslovenskihpodjetnikov
Apple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558
SPREMLJAJTE NAS TUDI:
SBC spletna stran: https://www.sbc.si
SBC podcast: https://www.sbc.si/podcast
Facebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikov
LinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-club
Instagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclub
TikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
— OPOZORILO —
Ta epizoda vsebuje splošne informacije o zdravstvenih zavarovanjih in dobri praksi v podjetjih. Ne predstavlja zdravniškega, pravnega ali finančnega nasveta. Za konkretne odločitve o zavarovanju in zdravju se posvetujte z ustreznimi strokovnjaki.
Ključne teme: absentizem, bolniška odsotnost, zdravje zaposlenih, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Klančar Žerjavi, Zavarovalnica Triglav, kadri, gradbeništvo, mentalno zdravje, prezentizem.
Je delo še vrednota?
Je delo danes še vrednota? Kaj ljudi najbolj motivira, da pridejo na delovno mesto? Govora je o plačah, davčni obremenitvi, delu od doma, iskanju kadrov ter razlik med mlajšimi in starejšimi generacijami …
Show notes
Je delo danes še vrednota? Kaj ljudi najbolj motivira, da pridejo na delovno mesto? Govora je o plačah, davčni obremenitvi, delu od doma, iskanju kadrov ter razlik med mlajšimi in starejšimi generacijami. Pogovor se dotakne tudi dodane vrednosti, odgovornosti države in vprašanja, kako zgraditi okolje, v katerem zaposleni ne ostanejo le zaradi plače. Gre za zelo aktualen razmislek o prihodnosti dela v Sloveniji.Oglej si epizodo do konca in se naroči na kanal za še več podjetnih pogovorov.00:00 Intro: Je delo še vrednota danes?00:30 Zakaj ljudje sploh še delamo? (temeljna motivacija)06:10 Plače, davki in realnost slovenskega trga dela14:20 Delo od doma vs. pisarna — kaj dejansko deluje22:40 Največji problem: kje najti prave ljudi31:00 Mladi vs. starejši: konflikt ali priložnost?39:10 Dodana vrednost in zakaj brez nje ni višjih plač47:30 “Instant generacija” in nova pričakovanja zaposlenih55:40 Kaj ljudi danes res zadrži v podjetju01:02:10 Kaj mora država spremeniti za prihodnost dela#delo #podjetnistvo #zaposlovanje #motivacija #mladi #podcastslovenija #SBC #workethic #leadership #futureofwork #businessslovenia #employerbranding
Vojna za zaposlene
Vojna za zaposlenePred 1. majem smo. Praznikom dela. Praznikom delavstva. In številke kažejo neverjetno razliko kot pred desetletjem. Število rojstev v Sloveniji je na najnižji točki, število zaposlenih iz …
Show notes
Vojna za zaposlenePred 1. majem smo. Praznikom dela. Praznikom delavstva. In številke kažejo neverjetno razliko kot pred desetletjem. Število rojstev v Sloveniji je na najnižji točki, število zaposlenih iz tujine rekordno visoko, število brezposelnih najnižje v zgodovino. V marsikaterem poklicu se bijejo prave "vojne" za dobre kadre. V tem podcastu govorimo o stanju na trgu dela in zakaj prihaja do razkoraka med delodajalci in iskalci zaposlitve. Dotaknili smo se tudi največjih napak pri zaposlovanju, pričakovanj glede plače in pogojev ter kako podjetja lahko pritegnejo in zadržijo prave kadre. Poseben poudarek smo dali tudi mlajšim generacijam in njihovemu pogledu na delo. Če vas zanima, kako razmišljajo delodajalci in kaj dejansko iščejo zaposleni, potem boste v pogovoru zagotovo našli veliko zanimivih razmišljanj.
Zemlja bo preživela, vprašanje je, ali bomo mi. Dr. Tomaž Zwitter.
Dr. Tomaž Zwitter je sogovornik, ki si ga lahko samo želiš. Je hudomušen, zvedav, a izjemno strokovno podkovan. Če je vesolje neskončno, se zdi, da je lahko takšen tudi pogovor z dr. Zwittrom. Ne zmanjka …
Show notes
Dr. Tomaž Zwitter je sogovornik, ki si ga lahko samo želiš. Je hudomušen, zvedav, a izjemno strokovno podkovan. Če je vesolje neskončno, se zdi, da je lahko takšen tudi pogovor z dr. Zwittrom. Ne zmanjka vprašanj in sploh ne njegovih zanimivih odgovorov.Četudi razlaga nekaj tako kompleksnega, kot je vesolje, to pove na vsem razumljiv način. In če kje obupuje, se zdi, da le nad človeško neumnostjo.Kaj pomeni za človeštvo zadnji dosežek, let okoli Lune? Zakaj smo morali na ta podvig, ki je v resnici ponovitev, čakati tako dolgo? Zakaj tega ni mogoče enostavno ponoviti?Kako veliko vlogo so imeli pri tem poletu in projektu Artemis II Slovenija, slovensko znanje in delo trboveljskega Dewesofta?Kaj pa Mars in pot v neznano? Kam nas bodo odpeljali vesoljska tekma, sodelovanje in zvedavost?Uživajte v pogovoru z dr. Tomažem Zwittrom. Mi smo!📌 YouTube Chapters00:00 Kratek intro (highlighti epizode)00:25 Uvod in predstavitev teme09:04 Kako ljudje pridejo v stroko18:08 Realnost kariere in izzivi27:13 Zanimivi primeri iz prakse36:17 Ključni trenutki in preobrati45:21 Pogled v prihodnost54:26 Osebne izkušnje in lekcije01:03:30 Zaključne misli📌 Hashtags#podkast #slovenija #intervju #podjetnistvo #znanost #razvoj #mindset #business #podcastlife #entrepreneur #learning #growth
Energenti, hrana, strah: kako ustaviti verižno reakcijo?
V času, ko v nekaj urah iz izbrisa civilizacije pridemo do dvotedenskega premirja med ZDA in Iranom. Na stotine izjav, novic in dogodkov se trgi odzivajo in to tako, da se je nemogoče pripraviti na posledice. A …
Show notes
V času, ko v nekaj urah iz izbrisa civilizacije pridemo do dvotedenskega premirja med ZDA in Iranom. Na stotine izjav, novic in dogodkov se trgi odzivajo in to tako, da se je nemogoče pripraviti na posledice. A vse to dogajanje v Hormuški ožini vpliva na naš vsakdan. Kaj ima pravzaprav Hormuška ožina skupnega s ceno hrane na slovenskih policah? V tem epizodi SBC Aktualnega podkasta gosta — dr. Rok Spruk z Ekonomske fakultete in dr. Luka Juvančič z Biotehniške fakultete — razložita, kako se geopolitični šoki prelevijo v višje cene energentov, gnojil, prevoza in hrane. Govorimo o realnih scenarijih razvoja krize, zakaj vladni ukrepi kot so znižanje trošarin in DDV-ja prinašajo kratkoročno popularnost, a dolgoročno škodo, ter zakaj Slovenija na področju prehranske in energetske odpornosti zamuja za sosednjimi državami.GOSTA: dr. Rok Spruk, Ekonomska fakultetadr. Luka Juvančič, Biotehniška fakulteta00:00 Uvod00:35 Kako ekonomista gledata na krizo v Hormuški ožini07:00 Scenariji: od zaprtja ožine do rekordnih cen nafte13:30 Kako se cena nafte prelije v cene hrane?22:00 Zakaj 20% svetovne nafte vpliva na Slovenijo?30:00 Vladni ukrepi: trošarine, DDV in zakaj to ne deluje45:00 Samozadostnost in odpornost slovenskega kmetijstva57:00 Kaj smo zamudili in kaj nas čaka naprej?01:07:00 Rešitve: od digitalnih platform do osebnih sprememb01:08:00 Zaključek in sporočilo za domov#hormuskaoina #cenehrane #energetskakriza #slovenija #podrazitev #geopolitika #kmetijstvo #ekonomija #HormuzStrait #foodprices #energycrisis #globaleconomy #inflation #Slovenia #sustainability #geopolitics #podkast #SBCpodcast
Blefiranje, preigravanje in zvijanje rok
Volitve v državni zbor so za nami. Po volitvah se politična matematika šele zares začne. Zdi pa se, da bo vse to, kar je bilo izrečeno pred volitvami po volitvah velika težava. Kako se bo sestavila koalicija …
Show notes
Volitve v državni zbor so za nami. Po volitvah se politična matematika šele zares začne. Zdi pa se, da bo vse to, kar je bilo izrečeno pred volitvami po volitvah velika težava. Kako se bo sestavila koalicija, ki bo našo državo držala v koraku s spremembami, ki se dogajajo. Energetska kriza je tu, vojna v Iranu ni nič bliže koncu, treba bo hitro sprejeti prave ukrepe. A prej bo treba najti dogovor. Kdo ga bo iskal? Kdo bo uspešen? Kdo bo državotvoren in kdo le preračunljiv? Dva nekdanja predsednika vlade in ekonomist so tokratni gostje aktualnega podcasta. Pogovor vodi Gregor Trebušak, gostje pa so: - dr. Miro Cerar- dr. Mojmir Mrak- Lojze Peterle 00:00 Uvod in post-volilna realnost00:39 Gostje v studiu: Peterle, Cerar, Mrak04:30 Kako se sestavlja vlada v praksi10:20 Odgovornost politike vs. pričakovanja ljudi17:30 Geopolitična slika in vpliv na Slovenijo24:00 Energetska kriza: kaj nas čaka31:00 Gospodarstvo, inflacija in prihodnost38:30 Stabilnost vlade in možni scenariji45:30 Ključni izzivi nove oblasti50:30 Zaključne misli in pogled naprej#slovenija #politika #podcast #volitve #gospodarstvo #energija #inflacija #leadership #economy #geopolitics #podcastslovenia #business
86 SBC aktualno I Slovenci v Cortini: Kulinarična vojna, ki smo jo dobili
V tej epizodi SBC podcasta gostimo Martina Jezeršeka, direktorja družinskega podjetja, ki je kot edini tuji ponudnik skrbelo za premium VIP hospitality na olimpijskih igrah v Cortini. Martin razkriva, kako so z …
Show notes
V tej epizodi SBC podcasta gostimo Martina Jezeršeka, direktorja družinskega podjetja, ki je kot edini tuji ponudnik skrbelo za premium VIP hospitality na olimpijskih igrah v Cortini. Martin razkriva, kako so z 160+ sodelavci kljub kritikam italijanskih medijev, ki so govorili o "kulinarični vojni", pod vrhunskimi varnostnimi standardi prepričali organizatorje. Slišali boste o 12-letnih pripravah, logističnih izzivih, srečanjih s Primožem Rogličem in Snoop Doggom ter o tem, zakaj je evropski hospitality standard daleč pred ameriškim. Odkrijte, kako je Slovenija še enkrat dokazala, da ne blesti le v športu, ampak tudi v poslovni odličnosti na mednarodni sceni!00:00 Intro – Slovenci na olimpijskih igrah00:40 Kako je slovensko podjetje prišlo na OI09:25 Pogodbe, mediji in začetek projekta16:30 160+ ljudi in logistični kaos23:40 Pritiski, inšpekcije in odgovornost33:55 Ameriški VIP gostje in vrhunska kulinarika42:10 Kulinarična vojna & odziv Slovenije51:40 12 let priprav in mlada ekipa01:17:10 VIP trend, Super Bowl in prihodnostOlimpijskeIgre #Slovenia #Cortina2026 #SportniHospitality #SlovenskiPodjetniki #OlympicGames #BehindTheScenes #Hospitality #VIPCatering #ItalianCuisine #BusinessSuccess #EntrepreneurLife
Humanoidni roboti so tukaj. Nas bodo zamenjali?
Humanoidni roboti so tukaj. Kaj vse zmorejo? Za kaj jih bomo uporabljali? Kakšne omejitve imajo in kje njihova uporaba povzroča največ skrbi? Podjetje Hiproject d.o.o. je v Evropo pripeljala trenutno najbolj …
Show notes
Humanoidni roboti so tukaj. Kaj vse zmorejo? Za kaj jih bomo uporabljali? Kakšne omejitve imajo in kje njihova uporaba povzroča največ skrbi? Podjetje Hiproject d.o.o. je v Evropo pripeljala trenutno najbolj zmogljivega humanoidnega robota, ki so ga poimenovali Max. Zdaj jih čaka težka naloga: da ga popolnoma osvobodijo "povezav" s Kitajsko, pa zavarovanje...Kakšan je globalna tekma v humanoidni robotiki? Kaj uvajanje teh robotov v tovarne pomeni za delovna mesta in družbo? Bodo res lahko kmalu del našega življenja doma? Gostje: - Urban Pevnik, direktor Hiproject d.o.o.- Bojan Goluh, vodja prodaje d.o.o. - Max, prvi humanoidni robot pri nas
82 SBC Aktualno | Venezuela, Iran, Kuba, Kolumbija, Grenlandija...kdo je naslednji?
Naroči se na kanal (Subscribe)🔔https://www.youtube.com/@sbc-klubslovenskihpodjetnikovKdo je naslednji? Venezuela, Iran, Kuba, Kolumbija, Grenlandija...kdo je naslednji?Ne mednarodno pravo, ampak osebnostna …
Show notes
Naroči se na kanal (Subscribe)🔔https://www.youtube.com/@sbc-klubslovenskihpodjetnikovKdo je naslednji? Venezuela, Iran, Kuba, Kolumbija, Grenlandija...kdo je naslednji?Ne mednarodno pravo, ampak osebnostna etika. Tako Donald Trump o novem, starem, svetovnem redu.ZDA so “ugrabile venezuelskega predsednika” in ga pripeljale pred sodišče v New Yorku. Zdaj s podobnimi akcijami grozijo Kubi, Kolumbiji, celo Mehiki. Če veliko upora proti odstranitvi Madura ni bilo, pa je v Evropi precej drugače, ko Trump govori o priključitvi Grenlandije. Kaj bi takšna odločitev pomenila za NATO, za "zavezništvo" med ZDA in Evropsko unijo? In če po svoje stvari počne Donald Trump, kako pričakovati, da ne bodo Vladimir Putin, Xi Jinping ali pa kdo nam bližjih predsednikov vlad ali držav? Kakšen je novi svetovni red in kje sta tukaj Evropska unija in Slovenija. Kakšne možnosti sploh imamo in kako se moramo postaviti? O novem svetu in novi realnosti z gosti: Dr. Faris Kočan, FDVTine Kračun, Inštitut za strateške rešitveBoštjan Perne, MORS in nekdanji direktor OVSDr. Jurij Toplak, pravnik00:00 Uvod: Zakaj je letošnje dogajanje prelomno05:20 Vojna, varnost in nova realnost Evrope12:40 Vloga Evropske unije v globalni politiki20:10 Slovenija med velikimi silami – imamo vpliv?28:30 Mednarodno pravo: ali še sploh deluje?36:50 ZDA, Rusija in Kitajska – razmerja moči45:40 Gospodarstvo, energija in politične odločitve54:10 Kam gre Evropa v naslednjih letih?01:02:30 Zaključne misli in opozorila za prihodnost#SBC #SBCAktualno #geopolitika #EvropskaUnija #Slovenija#politics #EU #globalpolitics #internationalrelations #currentaffairsPOSLUŠAJ PODCAST: Spotify: https://open.spotify.com/user/31jd45bn7rkrkliuldr7cnoae44i/playlistsApple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
81 SBC Aktualno | Eva Esih in Aljoša Marković: obraza prihodnosti
Naroči se na kanal (Subscribe)🔔https://www.youtube.com/@sbc-klubslovenskihpodjetnikovObraza prihodnosti 🔥 | Forbes 30 under 30: Eva Esih & Aljoša Marković, podjetništvo, rast in mentalitetaV zadnjem aktualnem …
Show notes
Naroči se na kanal (Subscribe)🔔https://www.youtube.com/@sbc-klubslovenskihpodjetnikovObraza prihodnosti 🔥 | Forbes 30 under 30: Eva Esih & Aljoša Marković, podjetništvo, rast in mentalitetaV zadnjem aktualnem podcastu leta Gregor Trebušak gosti Evo Esih in Aljošo Markovića, prejemnika naziva Forbes 30 Under 30 – dve zgodbi o pogumu, delu, padcih, rasti in tem, zakaj so odgovorni v Forbsu ugotovili: “Ta dva imata iskrico, ki premika meje.”Eva Esih je podjetnica, soustanoviteljica PsyByte, ki s pametnimi kadrovskimi orodji spreminja način povezovanja talentov in podjetij.Aljoša Marković je po študiju v tujini prevzel Etno restavracije in jih iz tradicije dvignil v sodobni kulinarični brand.O čem govorimo?Kako je videti podjetništvo skozi oči mladih, ki so se odločili “narediti nekaj svojega”. Kaj se zgodi, ko te postavijo v ospredje in moraš dokazati, da si tam upravičeno. Procesi, rast, kadrovanje, mentaliteta, samokritika, tujina in slovenska realnost.5 ključnih točk:👉 Forbes naziv ni “medalja”, ampak pospeševalec odgovornosti in ambicije.👉 Podjetništvo se težko meri – zato so procesi, rezultati in zgodba ključni.👉 Kadrovanje je marketing + psihologija: nianse odločajo, ali dobiš kandidate ali ne.👉 Rast podjetja pomeni spuščanje kontrole: procesi in operativa morajo živeti brez tebe.👉 Slovenija ima visoko disciplino in znanje – pogosto nam manjka samo samozavest “zakaj pa ne?”00:00 Intro: Forbes 30 Under 30 in zakaj so to “ljudje prihodnosti”00:37 Kdo sta Eva & Aljoša: kako sta prišla do preboja04:00 “Če ne rata, grem pri 30-ih” – podjetniška pot brez varovalke09:30 Kako deluje Forbes selekcija: prijave, vprašanja in ocenjevanje18:10 Zakaj je podjetništvo najtežje ocenjevati26:30 Kadrovanje kot marketing: zaposlitveni oglasi, ki delujejo37:30 Skaliranje podjetja: procesi, ekipa in McDonald’s lekcije47:20 Ambicija, odgovornost in vizija “THE način zaposlovanja”57:30 Slovenija vs. tujina: kultura, konkurenca in samozavest01:05:20 Zaključek: kaj bi danes naredila drugače + zadnje misli#podkast #podjetništvo #mladipodjetniki #zaposlovanje #kadrovanje #slovenija #forbes30under30 #startup #entrepreneurship #recruitment #hiring #businessgrowthPOSLUŠAJ PODCAST: Spotify: https://open.spotify.com/user/31jd45bn7rkrkliuldr7cnoae44i/playlistsApple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
#80 SBC Aktualno | Delitev dobička zaposlenim: Igor Akrapovič o velikem uspehu SBC
SBC - Klubu slovenskih podjetnikov je po dolgih letih uspel pomemben preboj: vlada je sprejela zakon o udeležbi delavcev pri delitvi dobička, za kar smo si močno prizadevali.V tej epizodi SBC podcasta gostimo …
Show notes
SBC - Klubu slovenskih podjetnikov je po dolgih letih uspel pomemben preboj: vlada je sprejela zakon o udeležbi delavcev pri delitvi dobička, za kar smo si močno prizadevali.V tej epizodi SBC podcasta gostimo podpredsednika SBC Igorja Akrapoviča, ki razkrije zakulisje 11-letnega boja za omenjeni zakon, ki bo omogočil lažje nagrajevanje zaposlenih ter s tem večjo konkurenčnost podjetij. Slišali boste, kako nova ureditev nagrajuje ljudi v podjetjih, zakaj so v prednosti tista podjetja, ki pošteno plačujejo davke v Sloveniji, ter kako se s tem spreminja konkurenčnost na svetovnem trgu. Akrapovič je med drugim poudaril:“Naš moto je bil preprost: zaposleni morajo imeti neposreden delež v dobičku, ki nastane iz uspešnega poslovanja podjetja.”“Ta zakon je po mojem mnenju največji preboj za slovensko gospodarstvo v zadnjih letih – prvič se resno nagradi tiste, ki ustvarjajo.”Dotaknemo se tudi bremen davkov in prispevkov, obvezne božičnice ter vprašanja, ali je zakon o delitvi dobička med zaposlene prvi resni preobrat v odnosu države do gospodarstva. V drugem delu pogovora pa Akrapovič še zelo neposredno komentira realnost električnih vozil, omejitve energetike in nujnost jedrske energije za prihodnost Slovenije.
#79 SBC Aktualno | Hoja po robu
Dr. Igor Masten & Dr. Davorin Kračun: Kaj nas čaka v proračunu 2026–2027? | SBC Podcast AktualnoV tokratni epizodi SBC podcasta gostimo dva vrhunska ekonomista: dr. Igorja Mastena in predsednika Fiskalnega …
Show notes
Dr. Igor Masten & Dr. Davorin Kračun: Kaj nas čaka v proračunu 2026–2027? | SBC Podcast AktualnoV tokratni epizodi SBC podcasta gostimo dva vrhunska ekonomista: dr. Igorja Mastena in predsednika Fiskalnega sveta dr. Davorina Kračuna, ki skupaj razčlenita realno stanje slovenskih javnih financ, proračun za leto 2025 ter napovedi za leti 2026 in 2027.Kako zdrave so slovenske javne finance?Zakaj državna poraba raste hitreje od gospodarske rasti?Je proračun razvojno naravnan ali gre ponovno za prelaganje problemov v prihodnost?V pogovoru se dotaknemo:zaključka proračunskega leta in realnih rezultatov,dinamike rasti izdatkov države,izzivov dolgotrajnih investicij in njihove neučinkovitosti,fiskalne vzdržnosti in tveganj po letu 2027,zgodovinskih naukov “aktivne ekonomske politike”,dolgoročne stabilnosti socialnega sistema in demografskih pritiskov.Gre za epizodo, ki ponuja jasen in trezen pogled na trenutno ekonomsko smer Slovenije — in odkrito opozarja, kje nas lahko čaka resen zdrs, če ne ukrepamo pravočasno.📌 Naročite se na SBC kanal📌 Spremljajte podjetniške zgodbe in Aktualno📌 Obiščite nas na: https://www.sbc.si👍 Všečkajte video🔔 Naročite se na kanal SBC – Klub slovenskih podjetnikov💬 Delite svoje mnenje v komentarju🌐 Več na: https://www.sbc.si🎧 Spremljajte tudi druge SBC podkaste: Aktualno, Intervju, Podjetne zgodbe00:00 Intro00:36 Uvod: leto se izteka in proračun pod pritiskom02:44 Smo na robu? Evropska komisija vs. vlada08:50 Eksplozija izdatkov: plače, davki in zdravstvo14:05 Tri milijarde reza: kje sploh lahko varčujemo?19:03 Od presežkov do primanjkljajev: zamujena priložnost24:17 Bonitetne ocene, finančni trgi in politika28:38 Sprememba kursa: nižji davki, več rasti?35:50 Evropa, Nemčija in prestrukturiranje slovenske industrije42:13 Božičnice, populizem in račun, ki vedno pride#SBC #PodkastAktualno #IgorMasten #DavorinKracun #Slovenija #Proracun #JavneFinance
#78 SBC Aktualno | Kitajska prihodnost
Kitajska prihodnost je prihodnost brez prevlade Kitajske v svetu sploh mogoča? Kako velika je dejansko Kitajska kot trg? Kaj pomeni njen tehnološki napredek za slovenska podjetja? In kje so realne priložnosti …
Show notes
Kitajska prihodnost je prihodnost brez prevlade Kitajske v svetu sploh mogoča? Kako velika je dejansko Kitajska kot trg? Kaj pomeni njen tehnološki napredek za slovenska podjetja? In kje so realne priložnosti za sodelovanje?V tokratnem SBC aktualnem pogovoru razčlenimo vtise neposrednega obiska Kitajske – od razmaha umetne inteligence, robotike in industrije 4.0 do poslovne kulture, tempa inovacij in globalnega vpliva, ki ga ima Kitajska na dobavne verige in evropska podjetja.Kaj se slovenska podjetja lahko naučijo iz obiska kitajskega gospodarskega ekosistema? V pogovoru tudi, kako Kitajska gleda na Evropo, kje so največje priložnosti in zakaj prihodnost sodelovanja odpira povsem nove možnosti."Gost pojasni, kako Kitajska gleda na Evropo, zakaj njihovi podjetniki razmišljajo drugače, kako gradijo zaupanje in zakaj nekatere priložnosti čakajo prav na specializirane slovenske rešitve.Če vas zanimajo mednarodni posli, izvoz, inovacije ali prihodnost gospodarstva – ta epizoda ponudi zelo konkretne odzive s terena.Gosti: Mirjam Bernard, NGENMarko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike SlovenijeAleš Torkar, dolgoletni vodilni kader mednarodnih farmacevtskih podjetij👉 Poglavja najdete spodaj👉 Naročite se na SBC – Klub slovenskih podjetnikov za nova aktualna pogovora00:00 Uvod00:46 Zakaj obisk Kitajske in prvi vtisi04:12 Velikost kitajskega trga in primerjave z Indijo08:35 Tehnološki napredek: AI, robotika in industrija 4.013:02 Kitajski poslovni ekosistem in odnos do podjetnikov17:58 Priložnosti za slovenska podjetja in partnerstva22:44 Logistika, dobavne verige in globalni vplivi Kitajske27:33 Kako Kitajska gleda na Evropo in obratno32:18 Kulturne razlike: poslovni bonton, odnosi in zaupanje36:47 Investicije, inovacije in kitajski državni model41:30 Kaj se lahko Slovenija nauči od Kitajske45:50 Prihodnost sodelovanja in zaključne misli#kitajska #slovenskopodjetnistvo #SBCpodcast #businesschina #globalbiz #inovacije #podcastslovenija #trgKitajske #tehnologija #evropakitajska #poslovnipriložnostiPOSLUŠAJ PODCAST: Spotify: https://open.spotify.com/user/31jd45bn7rkrkliuldr7cnoae44i/playlistsApple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusines
#77 SBC Aktualno | Od česa bomo živeli?
Pokojnine in od česa bomo živeli? Referenduma o pokojninski reformi ne bo. Spremembe pa bomo občutili že v letu 2026. Kakšne bodo? 👉 Reforma prinaša pomembne spremembe v prvem stebru, posebej za najnižje in …
Show notes
Pokojnine in od česa bomo živeli? Referenduma o pokojninski reformi ne bo. Spremembe pa bomo občutili že v letu 2026. Kakšne bodo? 👉 Reforma prinaša pomembne spremembe v prvem stebru, posebej za najnižje in invalidske pokojnine, ter krepi vzdržnost sistema.👉 Drugi steber ostaja neobvezen, a postaja z davčnimi ugodnostmi in vlogo delodajalcev ključni del dostojne pokojnine.👉 Tretji steber in osebno varčevanje sta nujna, ker “kupček denarja” prepogosto porabimo za avto ali dopust, ne za starost.👉 Mlajše generacije so bolj finančno pismene, a jih spremljata strah pred bodočimi reformami in nezaupanje v pokojnine.Gosta sta: - Generalni direktor ZPIZ-a Marijan Papež- izvršni direktor sektorja za upravljanje premoženja na Modri zavarovalnici Primož CenceljPogovor je vodil Gregor Trebušak#pokojnine #pokojninskareforma #drugisteber #tretjisteber#osebnefinance #finančnaliteratura #retirementplanning#investing #Slovenija #podcast #modrozavarovalnica #varčevanje
#76 SBC Aktualno | Kako (se) prodati
Kako (se) prodatiKje se danes sklepajo največji posli? Kje boste dobili največ gledalcev in kupcev? Kje imate največ možnosti za rast? Če je Borut Pahor sam zase znamka, pa je vseeno potreboval ekipo, da je …
Show notes
Kako (se) prodatiKje se danes sklepajo največji posli? Kje boste dobili največ gledalcev in kupcev? Kje imate največ možnosti za rast? Če je Borut Pahor sam zase znamka, pa je vseeno potreboval ekipo, da je zanj našla posel na TikTok-u. In je to znal hitro monetizirati. Je to posel le za influencerje ali v tem dobijo kaj tudi brandi? Koliko to stane? Kakšne so številke, ki se pretakajo v marketingu? In kako hitro se vse spreminja zaradi umetne inteligence in algoritmov? Kako danes res deluje marketing? Od TV in influencerjev do kvantnega trženja in AI – konkretni nasveti, primeri in napake, ki se jih splača preseči.Nov aktualni podcast: Kako (se) prodati s tremi zelo vsebinskimi gosti: - Majo Konečnik Ruzzier, redno profesorico z Ekonomske fakultete- Jernejem Smislom, direktorjem podjetja Pristop- Rokom Hladnikom, ustanoviteljem in direktorjem Flat Circla
#75 SBC Aktualno | Od ideje - do kupca in vse vmes
Od ideje do kupca. In vse vmes.Živimo v svetu, kjer si nekaj zaželimo, to najdemo na internetu in že v naslednjem trenutku si želimo, da je pri nas doma.Kako danes zadovoljiti kupca? Kaj mu ponuditi? S čim ga …
Show notes
Od ideje do kupca. In vse vmes.Živimo v svetu, kjer si nekaj zaželimo, to najdemo na internetu in že v naslednjem trenutku si želimo, da je pri nas doma.Kako danes zadovoljiti kupca? Kaj mu ponuditi? S čim ga prepričati? Kaj narediti drugače kot konkurenca? In kako poskrbeti, da bo vse to, kar dnevno naročamo, res v najhitrejšem času v naših rokah?Dva podjetnika, Petra Parovel (SWY Brand) in Simon Terbovšek (DFVU), o tem, kako sta začela, kako sta “vedela”, kaj trg potrebuje, in kako sta poskrbela, da njuni izdelki pridejo do kupcev.In Rok Izlakar, direktor GLS Slovenija, o tem, kako danes prepeljati in pravočasno dostaviti milijone paketov letno.📦Kaj je danes drugače kot še pred nekaj leti? Zakaj sta vstop Temu in Shein na evropski trg spremenila pravila igre in kako se temu prilagoditi? Kakšne zahteve imajo kupci? In kakšna bo logistika prihodnosti?👉 Zakaj je pomembno, da imaš poskrbljeno za celotno verigo – od ideje do kupca? In kaj vse se skriva vmes?🌟 Petra Parovel, SWY brand📊 Simon Terbovšek, DFVU📦 Rok Izlakar, GLS Slovenija
#74 SBC Aktualno |"Klavnica" ali genicod: je pomembno, kako temu rečemo?
Kaj gledamo v Gazi? "Klavnico" ali genocid? Je sploh pomembno, kako rečemo dogajanju v Gazi? Po napovedi Izraela, da bo zavzel celotno območje Gaze in tako zadal »zadnji udarec« Hamasu, se odpirajo številna …
Show notes
Kaj gledamo v Gazi? "Klavnico" ali genocid? Je sploh pomembno, kako rečemo dogajanju v Gazi? Po napovedi Izraela, da bo zavzel celotno območje Gaze in tako zadal »zadnji udarec« Hamasu, se odpirajo številna vprašanja.Od začetka povračilnih napadov Izraela na Hamas je v Gazi umrlo več kot 60 tisoč ljudi – več kot polovica med njimi so otroci in ženske. Izraelske sile so ubile tudi več kot 170 novinarjev. Tujim novinarjem je vstop v Gazo prepovedan, snemanje iz zraka pa onemogočeno, tudi takrat, ko so letala začela odmetavati prepotrebno humanitarno pomoč. Zaradi lakote je umrlo več kot sto ljudi. Po ocenah je poškodovanih ali uničenih 92 % vseh stavb v Gazi.Svet dogajanje spremlja predvsem prek posnetkov na družbenih omrežjih in v medijih. Protesti v podporo palestinskemu ljudstvu so v nekaterih državah prepovedani – zakaj? Zakaj so arabske države ob tem tako tiho?Francija, Velika Britanija, Kanada, Avstralija in še nekatere druge države so napovedale ali razmišljajo o priznanju Palestine. A kaj pravzaprav priznavajo? Kaj je od koncepta dveh držav sploh še ostalo?In kakšno sporočilo pošilja Slovenija s svojimi stališči, ko gre za zaostrovanje odnosa do Izraela?
Sogovornika sta dr. Faris Kočan s FDV-ja in Doc. dr. Martin Pogačardoktor znanosti s področja kulturologije, znanstveni sodelavec.
#73 Aktualno | Crypto: Trump služi, Slovenija obdavčuje
Trump služi, Slovenija obdavčujePa ga imamo, nov napovedani davek. Tokrat so na udaru kriptosredstva. Od 1. 1. 2026 naprej bodo namreč obdavčeni dobički fizičnih oseb, rezidentov Slovenije od dobička, ki ga …
Show notes
Trump služi, Slovenija obdavčujePa ga imamo, nov napovedani davek. Tokrat so na udaru kriptosredstva. Od 1. 1. 2026 naprej bodo namreč obdavčeni dobički fizičnih oseb, rezidentov Slovenije od dobička, ki ga bomo zaslužili pri kriptosredstvih. Državljani sami pa bomo morali vsako leto do 31. maja pripraviti evidence o pridobitvi in odsvojitvi kriptosredstev in sami izračunati davek. Ta bo 25 odstotkov. Poglejmo na drug konec sveta: kriptotrg je dosegel nov mejnik, saj je tržna kapitalizacija vseh kriptovalut presegla štiri bilijone dolarjev, pri čemer je delež bitcoina skoraj 60-odstoten. In vrednost enega bitcoina je ta trenutek več kot 103.000 evrov. Pospešek kripto valutam je dal Donald Trump, ki je podpisal prvi ameriški zakon o kriptovalutah, imenovan Genius Act. Ta ureja status stabilnih kovancev in predstavlja tudi dobre temelje za množično uporabo te tehnologije v finančni industriji. Evropa (Slovenija) obdavčuje in regulira, ZDA pa ... dominira. Tudi ko gre za kripto valute. Kaj takšna obdavčitev, ki jo morajo sicer potrditi še poslanke in poslanci v državnem zboru, pomeni za tiste Slovence, ki imajo v lasti kriptovalute? Koliko si minister sploh obeta od novega davka? Smešno, ocene se gibljejo med 2,5 in 25 milijoni evrob. Kdo ve? Ministrstvo ne! Prav gotovo pa vedo, da je to smešna vsota, če vemo, da se Slovenija vsak dan zadolži za 4,5 milijona evrov. Se spomnite obljube, da bo Slovenija prava kripto država, ker je v tem prihodnost? Je vladni ukrep - novi davek - res tisti, ki nas pelje na to prvo mesto? O tem, kaj torej storiti, ko razmišljate o varni starosti, varčevanju v plemenitih kovinah (ker, saj veste, zlato je vendarle zlato), vlagati v bitcoin, v današnjem podcastu. A pogovor prinaša mnogo več: od zgodovinskih pogledov na vrednost zlata in bitcona do posledic političnih špekulacij in začasnih ukrepov, ki so seveda postali stalni. Ni šlo niti mimo kovanca Donalda Trumpa, pri katerem zasluži del elite, ostali pa - dobimo davek.Sogovornika sta: Toni Čepon, Društvo BitcoinPeter Slapšak, Elementum
#72 Aktualno | Nehajmo sanjati o nevtralnosti
Nehajmo sanjati o nevtralnosti. Kaj pa potem? Kaj nam ostane? Potem ko je predsednik vlade Robert Golob obljubil, da bo Slovenija za NATO do leta 2035 porabila 5% BDP-ja, to je več kot 3,3 milijarde evrov, je …
Show notes
Nehajmo sanjati o nevtralnosti. Kaj pa potem? Kaj nam ostane? Potem ko je predsednik vlade Robert Golob obljubil, da bo Slovenija za NATO do leta 2035 porabila 5% BDP-ja, to je več kot 3,3 milijarde evrov, je doma naletel na težavo. Že sedaj nismo spoštovali obljube o 2% BPD-ja za obrambo, da bi dvignili porabo na 3%, pa nikakor ni sprejemljivo za Levico in SD. Kje je šele 5%. In imamo referendum o višanju stroškov za NATO, pa še napoved referenduma o tem, ali sploh še želimo biti del zavezništva. Pa pojdimo lepo po vrsti? Kaj bi oba referenduma pomenila? Kakšne zaveze dajeta politiki in kaj so ustavni pravniki povedali predsedniku vlade Golobu? Na tem sestanku je bil tudi nekdanji predsednik vlade in danes dekan Pravne fakultete Miro Cerar, eden od gostov. Kakšne možnosti za izstop iz zveze NATO imamo in kaj potem? Nevtralnost? Je to sploh realna možnost? In kaj “nevtralnost” prinaša in ali je res cenejša? O tem obramboslovka Jelena Juvan. Kaj pa sledenje obljubam o 5% BDP-ja? Je to le politična obljuba in nam tega nikoli ne bo treba izpolniti? Pa sploh lahko najdemo še dodatno milijardo ali dve za vojsko vsako leto? Kaj pa obljube, da bo to multiplikator domačega gospodarstva? Da, za velike države, zagotovo ne za Slovenijo, pravi ekonomist Bogomir Kovač. O realnosti in razumljivih in upravičenih dvomih z: - Dr. Mirom Cerarjem,- Dr. Jeleno Juvan,- Dr. Bogomirjem Kovačem.
#71 Aktualno | Letno izpuhti 3,5 mrd eur
3,5mrd letno izpuhti zaradi korupcije. Pred nami pa so največji posli v zgodovini države. Vroče poletje imamo. Vročinski val se kar ne neha. A tiste glavne stvari, ki bodo še kako vroče jeseni, se dogajajo v …
Show notes
3,5mrd letno izpuhti zaradi korupcije. Pred nami pa so največji posli v zgodovini države.
Vroče poletje imamo. Vročinski val se kar ne neha. A tiste glavne stvari, ki bodo še kako vroče jeseni, se dogajajo v klimatiziranih pisarnah. V Svobodi in SDS-u je čutiti vedno več živčnosti ob pojavljanju "novih" in "starih" imen, ki bi rada v politični prostor prinesla nekaj novega.
Je res logično, da imamo samo dve veliki stranki, ki narekujeta politiko države, pa naj bo ta le in izključno leva ali pa le in izključno desna? Sta edina, ki znata voditi državo res le Janez Janša in Robert Golob, ostali pa lahko le sodelujejo, a levi le z levimi in desni le z desnimi?
Kaj pa, če se karte premešajo? Kaj pa, če bosta za mandat tako Golob ali pa Janša potrebovala partnerja s sredine? In kaj bo ta partner prinesel? Novo politiko ali le ponovitev tega, kar gledamo zadnjih 35 let?
Anže Logar, predsednik Demokratov, in Marko Lotrič, predsednik stranke Fokus, sta bila gosta. Pred nami so največji investicijski cikli, med drugim 5% BDP-ja za obramb in NEK2, že zdaj pa nam korupcija letno pobere 3,5 milijarde evrov. Bo korupcije le še več? Kako lahko verjamemo, da bomo v boju z njo uspešni, ko pa politiki v vrhu države ob korupciji ne nosijo nobenih posledic?
Kakšen pogled na korupcijo in rešitve prinašata Lotrič in Logar? POSLUŠAJ PODCAST: Spotify: https://open.spotify.com/user/31jd45bn7rkrkliuldr7cnoae44i/playlistsApple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
#70 Aktualno | Spal bom, ko bom umrl
Spal bom, ko bom umrl. No, malo bolj milo rečeno, za spanec zdaj res nimam časa. Saj se bom naspal po koncu tega obdobja. Pa veste, da se v resnici ne da naspati na zalogo ali pa za nazaj? Da so dovolj trije …
Show notes
Spal bom, ko bom umrl. No, malo bolj milo rečeno, za spanec zdaj res nimam časa. Saj se bom naspal po koncu tega obdobja. Pa veste, da se v resnici ne da naspati na zalogo ali pa za nazaj? Da so dovolj trije dnevi, ko ne spimo, pa se v našem telesu že začnejo dogajati spremembe. Koliko ur pa je sploh treba spati? Nekateri največji umi se radi pohvalijo, da spijo le nekaj ur na dan. Ampak takšno srečo ima v resnici izjemno izjemno malo ljudi. Ostali bi morali spati. Ker posledice neprespanosti so izjemno hude. In v današnji družbi je vedno več bolezni, ki izvirajo iz pomanjkanja spanca. Dan ponavadi večina izmed nas začne s kavo? Že to pove dovolj pravi prof. Dr. Leja Dolenc Grošelj, ki se z motnjami spanja in posledicami ukvarja že desetletja. A kava je še najmnjši problem. Kaj vse počnemo narobe, kaj se dogaja z našim telesom in kam nespanje pelje? Na Ekonomski fakulteti izvajajo raziskave o posledicah nespanja. Med lastniki podjetij, medicinskim osebjem, športniki. In podatki so izjemno zgovorni pravi prof. dr. Matej Černe. Življenje si moramo razdeliti na tri časovna obdobja: spanje, delo in čas za nas. In če enega od teh začnemo kratiti in krajšati se bo vse podrlo. In ko se, kaj storiti? Kdaj začutiti, da telo ne zmore več, da je vedno več napora in utrujenosti posledica nečesa? Kje se ustaviti in reči: Ok, tako ne gre, začeti moram drugače?" O tem pa Tadej Kreča, ki je izgorel in ki zdaj verjame, da svoje telo posluša bolje. O spanju, nespanju in posledicah v tokratnem aktualnem podcastu. POSLUŠAJ PODCAST: Spotify: https://open.spotify.com/user/31jd45bn7rkrkliuldr7cnoae44i/playlistsApple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
#69 SBC Aktualno | Nepozabni dnevi mojega življenja
Za Dana Lenarda ste gotovo že slišali. Je "oče" največjih in najlepših luksuznih ladij na svetu. Ja, Slovenec je tisti, ki dobi naročilo najbogatejših ljudi na planetu, naj jim zriše plavajoči spomenik, nekaj …
Show notes
Za Dana Lenarda ste gotovo že slišali. Je "oče" največjih in najlepših luksuznih ladij na svetu. Ja, Slovenec je tisti, ki dobi naročilo najbogatejših ljudi na planetu, naj jim zriše plavajoči spomenik, nekaj, kar osupne, ko pripluje v naše vidno polje. Dan Lenard še vedno čara tako kot je pred desetletjem. S svinčnikom. Ker verjame, da ima človek več kot ima umetna inteligenca ali robot. Kako torej nastajajo prve skice in nato načrti? Koliko ljudi zaposluje gradnja super luksuzne jahte? In kako se sam počuti v družbi naročnikov, ki so med najbogatejšimi zemljani?In tudi o povsem drugačnem svetu, svetu kjer je le on sam na jadrnici, odvisen od vetra, valov in svoje intuicije. In tako je preplul Atlantik, brez kompasa, elektronike in motorja. Zakaj? O vsem tem je Gregor Trebušak govoril z Danom Lenardom na letošnji Internautiki v Portorožu. Pogovor, ki razkrije več kot le luksuz – razkrije človeka za svinčnikom.POSLUŠAJ PODCAST: Spotify: https://open.spotify.com/user/31jd45bn7rkrkliuldr7cnoae44i/playlistsApple Podcasts: https://podcasts.apple.com/si/channel/sbc/id6470642558SPREMLJAJTE NAS TUDI:SBC spletna stran: https://www.sbc.siSBC podcast: https://www.sbc.si/podcastFacebook: https://www.facebook.com/KlubSlovenskihPodjetnikovLinkedIn: https://www.linkedin.com/company/slovenian-business-clubInstagram: https://www.instagram.com/sbcslovenianbusinessclubTikTok: https://www.tiktok.com/@slovenianbusinessclub
#68 SBC Aktualno | Zakaj padamo?
Zakaj padamo? Številke in napovedi nam ne napovedujejo ravno lepe prihodnosti. Največji padec BDP-ja med državami EU-ja pomeni manj denarja v državnem proračunu. Sloveniji grozi tudi manj zanimanja med nemškimi …
Show notes
Zakaj padamo? Številke in napovedi nam ne napovedujejo ravno lepe prihodnosti. Največji padec BDP-ja med državami EU-ja pomeni manj denarja v državnem proračunu. Sloveniji grozi tudi manj zanimanja med nemškimi vlagatelji, kaže raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Sodelujoči v raziskavi so Slovenijo uvrstili na deveto mesto najbolj privlačnih držav v srednji in vzhodni Evropi, lani je bila na prvem mestu. Med glavnimi negativnimi dejavniki ostajajo visoka davčna obremenitev in visoki stroški dela. Kaj vse je krivo za padec konkurenčnosti, za slabše obete v prihodnosti in kje se vendarle dobro držimo in imamo priložnosti? O tem s Katjo Stadler s Slovenko - nemške gospodarske zbornice, Jankom Koprivcem, lastnikom Silica in Igorjem Mastenom, ekonomistom.
#67 SBC Aktualno | Posel, šport in kulinarika
Na letošnjem Giru se žal za Slovence ni izteklo tako, kot smo si želeli. Naš as Primož Roglič je namreč zaradi posledic padcev odstopil. A to ne spremeni dejstva, da je Slovenija v kolesarstvu velesila! In …
Show notes
Na letošnjem Giru se žal za Slovence ni izteklo tako, kot smo si želeli. Naš as Primož Roglič je namreč zaradi posledic padcev odstopil. A to ne spremeni dejstva, da je Slovenija v kolesarstvu velesila! In enako tudi v vsem ob kolesarskem dogajanju.V Gorici smo tako ob robu etape Gira govorili o poslu in športu, ki se ves čas prepletata. K temu pa smo primešali še malo kulinarike. Trije sogovorci pa so, vsak s svojega področja, dodali še pogled na to, kako je biti uspešen in zakaj to Slovencem tako dobro uspeva. Recept pa je...Izvedeli ga boste v podcastu z Jocem Pečečnikom, predsednikom SBC, Milanon Erženom, šefom kolesarske ekipe Bahrain Victorious, in Martinom Jezerškom, direktorjem družinskega podjetja Jezeršek.
These are the latest 40 of 108 episodes. You’ll find older episodes in the podcast’s feed.
Similar podcasts
More Business podcasts
Is this your podcast?
Confirm it with an entry in your feed: you get a code here, add it as podcast:txt to the channel of your feed, and we check it. Your podcast is then shown as “verified” on SoundNode.