Frekvenca X

1. Kaj se dogaja z nami, ko smo pod anestezijo?

   11 de noviembre de 202645 minA continuación

   Kaj se zgodi z našimi možgani, ko nas anesteziolog uspava? Ali med operacijo res ne čutimo ničesar in kako lahko zdravnik ve, da nas operacija ne bo bolela? V tokratni Frekvenci X se podajamo v svet anestezije …

   Notas del episodio

   Kaj se zgodi z našimi možgani, ko nas anesteziolog uspava? Ali med operacijo res ne čutimo ničesar in kako lahko zdravnik ve, da nas operacija ne bo bolela? V tokratni Frekvenci X se podajamo v svet anestezije, enega od največjih dosežkov sodobne medicine, brez katerega si današnjih operacij ne moremo predstavljati. Kako pacienta pred operacijo uspavajo in kako vedo, da ga lahko medtem operirajo, bo pojasnil specialist anesteziologije Peter Poredoš iz ljubljanskega Kliničnega centra, v živo pa smo njegovo delo spremljali tudi med operacijo na Ortopedski kliniki v Ljubljani.

   Gost: dr. Peter Poredoš, izredni profesor na ljubljanskih Medicinski in Zdravstveni fakulteti in specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine v UKC Ljubljana

   V operacijski dvorani smo govorili tudi z anestezijsko sestro Jasmino Veseli. 

   Anketo je posnel Lan Konestabo, bral je Igor Velše. 

2. 40 milijard nebesnih teles in sedem milijonov opozoril na noč: astronomija vstopa v novo dobo

   4 de noviembre de 202631 minA continuación

   V goste na tokratno Frekvenco X prihaja profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici Andreja Gomboc, ki ji bodo v nedeljo …

   Notas del episodio

   V goste na tokratno Frekvenco X prihaja profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici Andreja Gomboc, ki ji bodo v nedeljo na podelitvi najvišjih državnih nagrad za raziskovalne dosežke podelili priznanje ambasadorke znanosti Republike Slovenije. Prav po njeni zaslugi lahko namreč raziskovalci v Sloveniji dostopajo do neverjetne količine podatkov, ki jih sleherno noč ustvari Observatorij Vere Rubin v Čilu, najzmogljivejša digitalna naprava na svetu za sistematično opazovanje spreminjajočega se vesolja. Z njo se bomo pogovarjali o tem, kako nastaja najnatančnejši zemljevid neba, na katerem bo približno 40 milijard galaksij, zvezd in drugih nebesnih teles, in kako si dela v astronomiji ne znajo več predstavljati brez umetne inteligence.

   Gostje:

   • Andreja Gomboc, profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici 
   • Željko Ivezić, vodja gradnje observatorija in tudi samega projekta LSST, profesor na Univerzi Washington v Seattlu v Združenih državah Amerika
   • Mario Jurić, vodja skupine za asteroide, profesor na Univerzi Washington v Seattlu v Združenih državah Amerika

   Poglavja:

   • 00:00:22 Danes pa potujemo v čilske Ande, kakih 2700 metrov nad morjem
   • 00:02:13 Kako se je začelo slovensko sodelovanje z observatorijem Vere Rubin?
   • 00:03:46 Kdo je bila Vera Rubin?
   • 00:05:37 Tehnologija v ozadju observatorija Vere Rubin
   • 00:09:17 Kakšno revolucijo za astrofiziko prinaša observatorij?
   • 00:10:58 Kakšne neznanke našega Osončja utegne razkriti?
   • 00:14:11 Česa pa se nadejajo v zvezi s preučevanjem plimskih raztrganj zvezd?
   • 00:20:17 Kako se spreminja delo astronomov zaradi umetne inteligence?
   • 00:21:53 Bi plejada napovedanih satelitov v orbiti utegnila ogroziti delo astronomov v prihodnje?
   • 00:23:19 Kaj Andreji Gomboc pomeni naziv ambasadorke znanosti?
   • 00:24:25 Kaj bi si želela, da bi domača in tuja javnost vedeli o znanosti v Sloveniji?
   • 00:25:51 Želite bolje spoznati letošnje Zoisove nagrajence? Poslušajte Podobe znanja
   • 00:27:13 Kaj pa bo v Frekvenci X prihodnji teden?
   • 00:27:57 Vabimo na pub kviz ob dnevu znanosti v Sloveniji!

   Capítulos (14)

   1. 0:22Danes pa potujemo v čilske Ande, kakih 2700 metrov nad morjem
   2. 2:13Kako se je začelo slovensko sodelovanje z observatorijem Vere Rubin?
   3. 3:46Kdo je bila Vera Rubin?
   4. 5:37Tehnologija v ozadju observatorija Vere Rubin
   5. 9:17Kakšno revolucijo za astrofiziko prinaša observatorij?
   6. 10:58Kakšne neznanke našega Osončja utegne razkriti?
   7. 14:11Česa pa se nadejajo v zvezi s preučevanjem plimskih raztrganj zvezd?
   8. 20:17Kako se spreminja delo astronomov zaradi umetne inteligence?
   9. 21:53Bi plejada napovedanih satelitov v orbiti utegnila ogroziti delo astronomov v prihodnje?
   10. 23:19Kaj Andreji Gomboc pomeni naziv ambasadorke znanosti?
   11. 24:25Kaj bi si želela, da bi domača in tuja javnost vedeli o znanosti v Sloveniji?
   12. 25:51Želite bolje spoznati letošnje Zoisove nagrajence? Poslušajte Podobe znanja
   13. 27:13Kaj pa bo v Frekvenci X prihodnji teden?
   14. 27:57Vabimo na pub kviz ob dnevu znanosti v Sloveniji!

3. Za dober krompir potrebujemo več kot srečo

   28 de octubre de 202622 minA continuación

   Krompir je danes takoj za rižem, pšenico in koruzo 4. najpomembnejša poljščina za prehrano ljudi na svetu. Pridelujejo ga v več kot 150 državah, na leto pa ga po podatkih Združenih narodov po svetu zraste …

   Notas del episodio

   Krompir je danes takoj za rižem, pšenico in koruzo 4. najpomembnejša poljščina za prehrano ljudi na svetu. Pridelujejo ga v več kot 150 državah, na leto pa ga po podatkih Združenih narodov po svetu zraste približno 370 milijonov ton.

   V Evropo je iz Južne Amerike prispel v 16. stoletju, pri nas pa se je v prehrani širše uveljavil šele v 19. stoletju. Zakaj so bili ljudje do njega sprva nezaupljivi in kako je postal tako zelo "naš''?

   V tokratni Frekvenci X pa se ne ustavimo le pri zgodovinski poti te poljščine. Govorimo tudi o tem, kako se krompir danes brani pred boleznimi in škodljivci ter kako nastajajo nove slovenske sorte, ki bi bile odpornejše proti boleznim in suši. Torej: od A do Ž o krompirju.

   Sogovorniki:

   • Barbara Sosič, kustosinja za področje kmetijstva v Slovenskem etnografskem muzeju,
   • dr. Kristina Gruden, raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo,
   • dr. Peter Dolničar, strokovnjak za krompir in žlahtnitelj slovenskih sort na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

   Dele oddaje je interpretirala Maja Moll.

4. Za to, da bi dobili dengo, vam ni treba na Maldive. Dovolj je že Italija.

   21 de octubre de 202630 minA continuación

   Denga v Italiji, čikungunja v Franciji, komarji, ki prenašajo te bolezni, nekoč značilne za tropske kraje, pa vse bližje našim domovom. V tokratni Frekvenci X raziskujemo naraščajoče tveganje eksotičnih bolezni …

   Notas del episodio

   Denga v Italiji, čikungunja v Franciji, komarji, ki prenašajo te bolezni, nekoč značilne za tropske kraje, pa vse bližje našim domovom. V tokratni Frekvenci X raziskujemo naraščajoče tveganje eksotičnih bolezni pri nas, ki jih prenašajo komarji. Kako se okužimo z dengo, čikungunjo in boleznijo Zahodnega Nila in kakšno vlogo pri njihovem širjenju igrajo podnebne spremembe? In predvsem: kako se lahko zaščitimo, ko so roji komarjev vse številčnejši tudi pri nas?

   Gostje:

   • Dr. Miša Korva, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani
   • Dr. Katja Adam, raziskovalka komarjev na UP FAMNIT
   • Dr. Laurel Di Sera, podoktorska raziskovalka, ki išče povezave med podnebnimi spremembami in širjenjem komarjev, ICTP v Trstu

   Poglavja:

   • 00:00:43 Kako zelo nas motijo komarji?
   • 00:01:41 Komarjev je vedno več
   • 00:03:33 Kaj so denga, virus Zahodnega Nila in čikungunja in kako jih prepoznamo?
   • 00:08:15 Porast primerov v naši regii
   • 00:10:26 Kaj pomeni izraz 'lokalna okužba'?
   • 00:13:21 Kako dolgo je človek pri teh boleznih prenašalec in kako se okužimo?
   • 00:16:38 O tem, kako podnebje vpliva na prihod tujerodnih vrst komarjev z Laurel di Sera
   • 00:20:16 Zatirati z zaplinjanjem? Pri nas (še) ne
   • 00:22:43 Kolikšen je globalen davek teh bolezni?
   • 00:23:54 Kako napredujejo rešitve za zdravljenje in cepljenje pri teh boleznih?
   • 00:25:22 Od komarjev pa h klopom: Odkrili novo povzročiteljico bolezni, ki jih prenašajo klopi
   • 00:27:37 Začenja se sezonsko cepljenje proti gripi

   Capítulos (12)

   1. 0:43Kako zelo nas motijo komarji?
   2. 1:41Komarjev je vedno več
   3. 3:33Kaj so denga, virus Zahodnega Nila in čikungunja in kako jih prepoznamo?
   4. 8:15Porast primerov v naši regii
   5. 10:26Kaj pomeni izraz 'lokalna okužba'?
   6. 13:21Kako dolgo je človek pri teh boleznih prenašalec in kako se okužimo?
   7. 16:38O tem, kako podnebje vpliva na prihod tujerodnih vrst komarjev z Laurel di Sera
   8. 20:16Zatirati z zaplinjanjem? Pri nas (še) ne
   9. 22:43Kolikšen je globalen davek teh bolezni?
   10. 23:54Kako napredujejo rešitve za zdravljenje in cepljenje pri teh boleznih?
   11. 25:22Od komarjev pa h klopom: Odkrili novo povzročiteljico bolezni, ki jih prenašajo klopi
   12. 27:37Začenja se sezonsko cepljenje proti gripi

5. Suša bo v prihodnje močno zarezala v našo prehrano: "Scenarija, ki bi vključeval toliko slabih stvari, sploh nismo razvili."

   14 de octubre de 202644 minA continuación

   Vročinski valovi, suše in poplave že spreminjajo evropsko kmetijstvo. Pridelki so manjši, cene hrane rastejo, kmetje pa opozarjajo, da ob vse bolj nepredvidljivem podnebju ne morejo več zagotavljati hrane pod …

   Notas del episodio

   Vročinski valovi, suše in poplave že spreminjajo evropsko kmetijstvo. Pridelki so manjši, cene hrane rastejo, kmetje pa opozarjajo, da ob vse bolj nepredvidljivem podnebju ne morejo več zagotavljati hrane pod pogoji svetovne konkurence. Kaj se zgodi, ko podnebna kriza postane kriza prehranske varnosti? Bomo postali vse bolj odvisni od uvoza ali bomo zaščitili domačo pridelavo? Kdo bo imel v prihodnosti največjo moč nad hrano? In ali lahko Evropa hkrati zagotovi dostopno hrano, dostojno življenje kmetov in učinkovito podnebno politiko?

   V pogovoru so sodelovali:

   • novinarka Dela Maja Prijatelj Videmšek,
   • dr. Žiga Malek, raziskovalec rabe tal in ekosistemov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani,
   • dr. Marina Pintar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani,
   • mladi in inovativni kmet Domen Benčina z družinske kmetije Pr' Birtovih.

   Okrogla miza je bila del Avdiofestivala, ki je v ljubljanski Cukrarni potekal 28. septembra 2026.

6. Nobelove 2026: Od novih glasnikov vesolja, svetlobnih žarkov v možganih do 'levih' in 'desnih' v naravi

   7 de octubre de 202632 minA continuación

   V Frekvenci X ta teden napeto spremljamo letošnje razglasitve Nobelovih nagrad v medicini, fiziki in kemiji. Razkrivajo prelomna odkritja: od nove obetavne metode optogenetike v nevroznanosti do nenavadnih …

   Notas del episodio

   V Frekvenci X ta teden napeto spremljamo letošnje razglasitve Nobelovih nagrad v medicini, fiziki in kemiji. Razkrivajo prelomna odkritja: od nove obetavne metode optogenetike v nevroznanosti do nenavadnih delcev nevtrinov, ki vsako sekundo v stotinah milijard preletijo sleherni kvadratni centimeter našega telesa. V sredo, ravno v času, ko bodo razglasili še letošnje lavreate v kemiji, se bomo v živo oglasili izpred Kemijskega inštituta ter s sogovorniki razpravljali o tem, kaj je najboljše svetovne znanstvenike pripeljalo do Nobelove nagrade, kakšna je zgodba za njimi in zakaj je njihovo delo tako prelomno.

   Sogovorniki:

   • dr. Grega Repovš, Filozofska fakulteta v Ljubljani
   • dr. Peter Križan, Institut 'Jožef Stefan'
   • dr. Samo Stanič, Univerza v Novi Gorici
   • dr. Matej Huš, Kemijski inštitut

   Poglavja:

   • 00:00:26 Zakaj so Nobelove nagrade deležne tolikšne pozornosti?
   • 00:05:41 Pa Nobelove kdaj udarijo tudi mimo?
   • 00:07:35 O Nobelovi v medicini z Grego Repovšem
   • 00:16:27 O Nobelovi v fiziki s Petrom Križanom in Samom Staničem
   • 00:24:33 O Nobelovi v kemiji z Matejem Hušem
   • 00:01:53 Na koga stavijo v kemiji ali kako smo v živo pospremili razglasitev lavreatov v kemiji

   Capítulos

   Cargando capítulos…

7. Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo

   30 de septiembre de 202624 minA continuación

   V zadnji letošnji Frekvenci brez meja obiščemo Medicinsko fakulteto Univerze na Reki, ki ima prostore v čudoviti zgodovinski stavbi v enem najstarejših delov mesta. Tokrat pa tam ne odkrivamo le zgodovine …

   Notas del episodio

   V zadnji letošnji Frekvenci brez meja obiščemo Medicinsko fakulteto Univerze na Reki, ki ima prostore v čudoviti zgodovinski stavbi v enem najstarejših delov mesta. Tokrat pa tam ne odkrivamo le zgodovine, ampak predvsem prihodnost medicine. To najdemo v laboratorijih Centra za proteomiko, ki nam odpira vrata v svet virusov, imunskega sistema in protiteles.

   Sogovorniki:

   • dr. Josip Španjol, dekan Medicinske Fakultete Univerze na Reki,
   • dr. Ilija Brizić, prodekan za znanost na reški Medicinski fakulteti ter vodja Centra za proteomiko,
   • dr. Paola Kučan Brlić, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki,
   • dr. Marija Mazor, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki,
   • dr. Maja Cokarić Brdovčak, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki,
   • dr. Vanda Juranić Lisnić, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki.

   Prisluhnite še:

   • Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA)
   • Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP)
   • Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru
   • Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca

   Poglavja:

   • 00:00:10 Dr. Josip Španjol o reški Medicinski fakulteti včasih in danes.
   • 00:04:04 Pozdrav dr. Ilije Brizića in ogled Centra za proteomiko.
   • 00:05:30 Dr. Paola Kučan Brlić o tumorski imunologiji.
   • 00:08:33 Zgodba dr. Marije Mazor.
   • 00:10:20 Dr. Maja Cokarić Brdovčak o laboratorijskih miših in ogled vivarija.
   • 00:16:27 Dr. Ilija Brizić in dr. Vanda Juranić Lisnić o raziskavah, povezanih s citomegalovirusom.

   Capítulos

   Cargando capítulos…

8. Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca

   23 de septiembre de 202623 minA continuación

   Gradec je središče avstrijske Štajerske in prepoznavno univerzitetno mesto z uglednimi visokošolskimi institucijami. Največja je Univerza v Gradcu, ki jo obiskuje 30 tisoč študentov, pod njenim okriljem pa …

   Notas del episodio

   Gradec je središče avstrijske Štajerske in prepoznavno univerzitetno mesto z uglednimi visokošolskimi institucijami. Največja je Univerza v Gradcu, ki jo obiskuje 30 tisoč študentov, pod njenim okriljem pa deluje tudi Center za študije Jugovzhodne Evrope. Kako deluje vodilna raziskovalna institucija za ta del Evrope in kakšen je pogled na Balkan iz Gradca, kjer je zelo močna skupnost iz držav nekdanje Jugoslavije.

   Sogovorniki:

   • Hrvoje Paić, raziskovalec in profesor
   • Azra Dizdarević, raziskovalka
   • Florian Bieber, direktor in profesor
   • Tanja Bilaver, vodja administracije

   Priporočamo tudi:

   • Intervju s Florianom Bieberjem v Vročem mikrofonu
   • Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA)
   • Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP)
   • Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru
   • Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo

9. Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru

   16 de septiembre de 202618 minA continuación

   Celovec velja za eno vodilnih evropskih središč za raziskovanje dronov. Na tamkajšnji univerzi delujejo raziskovalni center za avtonomne sisteme brezpilotnikov, številni laboratoriji, pa tudi industrijska …

   Notas del episodio

   Celovec velja za eno vodilnih evropskih središč za raziskovanje dronov. Na tamkajšnji univerzi delujejo raziskovalni center za avtonomne sisteme brezpilotnikov, številni laboratoriji, pa tudi industrijska partnerstva z visokotehnološkimi podjetji. Tik ob Vrbskem jezeru smo obiskali raziskovalno skupino tehniške fakultete, kjer razvijajo in preizkušajo drone na eni največjih zunanjih testnih infrastruktur na svetu. Sogovorniki:

   • Prof. dr. Stephan Weiss, vodja raziskovalne skupine
   • Thomas Jantos, podiplomski raziskovalec dronov
   • Člani zmagovalne ekipe na evropskem tekmovanju z droni

   Hvala Tomažu Savodniku, ki je prebral zaključno špico. 

   Prisluhnite še:

   • Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA)
   • Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP)
   • Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca
   • Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo

10. Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP)

    9 de septiembre de 202634 minA continuación

    Kaj imajo skupnega fizik iz Indije, raziskovalka iz Srbije, znanstvenik iz Nemčije in študentka iz Tunizije? Vsi so del zgodbe, ki se že več kot pol stoletja piše v Trstu, v mednarodnem središču, kjer naj bi …

    Notas del episodio

    Kaj imajo skupnega fizik iz Indije, raziskovalka iz Srbije, znanstvenik iz Nemčije in študentka iz Tunizije? Vsi so del zgodbe, ki se že več kot pol stoletja piše v Trstu, v mednarodnem središču, kjer naj bi bila znanost jezik, ki presega meje, narode in celo politične konflikte. V novi Frekvenci X smo obiskali Mednarodni center Abdusa Salama za teoretsko fiziko, ki vsako leto sprejme več tisoč raziskovalcev z vsega sveta. Njegov ustanovitelj je verjel, da mora biti dostop do znanja čim manj odvisen od tega, kje se človek rodi. Danes tam med drugim pomagajo mladim raziskovalcem z globalnega Juga, da dobijo priložnosti, ki jih doma pogosto nimajo. Toda ali lahko znanost res ostane prostor sodelovanja v času vojn, geopolitičnih napetosti in vse večjih neenakosti? V Trstu smo iskali odgovore na ta vprašanja … od programa 'Fizika brez meja' do velikega ocenjevalnega poročila IPCC, pri katerem prvič sistematično sodeluje nova generacija mladih znanstvenikov z globalnega Juga.

    Gostje:

    • Paolo Creminelli, teoretski fizik, vodja sekcije za visokoenergijsko fiziko, kozmologijo in astrofiziko na ICTP
    • Natasa Stojić, koordinatorka programa Physics Without Frontiers na ICTP
    • Fred Kucharski, raziskovalec na področju podnebja in podnebnih sprememb na ICTP; sodeluje pri povezovanju ICTP z Mednarodnim panelom za podnebne spremembe **V prispevku se nam je nehote zareklo ime 'Adam', za kar se opravičujemo. Pravilno je: Fred Kucharski. 
    • Atish Dabholkar, direktor ICTP in teoretski fizik
    • Sandro Scandolo, raziskovalec in eden od ključnih nosilcev pobude ICTP za razvoj umetne inteligence, visokozmogljivega in kvantnega računalništva
    • Laurel Di Sera, podoktorska raziskovalka, ki išče povezave med podnebnimi spremembami in širjenjem komarjev

    Hvala Matevžu Dularju s Fakultete za strojništvo v Ljubljani, ki je prebral zaključno špico. 

    Vir fotografije: ICTP   Poslušajte še: 

    • Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA)
    • Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru
    • Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca
    • Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo

    Poglavja:

    • 00:00:50 Čisto zraven gradu Miramar stoji ...
    • 00:01:30 Ko trčiš ob pisani mednarodni vrvež
    • 00:02:17 Kaj je ICTP in kdo je bil Abdus Salam z direktorjem Atishem Dabholkarjem?
    • 00:09:25 Fizika brez meja: 16 000 mladih v 13 letih (Nataša Stojić)
    • 00:16:50 Fred Kucharski o tem, kako mladi raziskovalci z globalnega Juga sodelujejo pri poročilu IPCC
    • 00:21:39 Sandro Scandolo o pravičnem dostopu do superračunalništva in umetne inteligence
    • 00:25:37 Paolo Creminelli: So pravila, po katerih se gibljeta čas in prostor, res takšna, kot jih poznamo?
    • 00:28:56 Laurel DiSera na sledi komarjem na valu podnebnih sprememb
    • 00:32:29 Luka, kam gremo prihodnjič?

    Capítulos

    Cargando capítulos…

11. Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA)

    2 de septiembre de 202627 minA continuación

    Frekvenca X septembra prestopa meje. Obiskali bomo mednarodno prepoznavna raziskovalna središča tik ob naši meji, začenši z mestom znanosti – Trstom, kjer uspešno deluje vrsta raziskovalnih ustanov. Naš prvi …

    Notas del episodio

    Frekvenca X septembra prestopa meje. Obiskali bomo mednarodno prepoznavna raziskovalna središča tik ob naši meji, začenši z mestom znanosti – Trstom, kjer uspešno deluje vrsta raziskovalnih ustanov. Naš prvi cilj je Sissa – mednarodna podiplomska šola za napredne študije, zelo blizu mejnega prehoda Fernetiči. S tamkajšnjimi raziskovalci smo se dotaknili nekaterih najbolj zanimivih vprašanj sodobne znanosti – od razmaha umetne inteligence in odmevov pravesolja do novih ugotovitev nevroznanosti in vprašanja, kako znanost približati ljudem. Šola kljub svoji majhnosti slovi po izjemni uspešnosti: več kot petina sedanjih profesorjev je prejela vsaj enega od prestižnih projektov Evropskega raziskovalnega sveta, na hodnikih pa je moč srečati pisan mednarodni vrvež.

    Sogovorniki:

    • Anja Kobal, doktorska študentka na področju nevroznanosti
    • Andrea Romanino, fizik na področju fizike osnovnih delcev in direktor Sisse
    • Sebastian Goldt, fizik in strokovnjak za podatkovno znanost
    • Katja Reinhard, nevroznanstvenica
    • Nicoletta Krachmalnicoff, astrofizičarka
    • Nico Pitrelli, vodja študijskega program Komuniciranje znanosti na Sissi

    Poslušaj še: 

    • Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP)
    • Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru
    • Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca
    • Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo

    Poglavja:

    • 00:00:20 Kje je Sissa in zakaj je nekakšen Babilonski stolp?
    • 00:02:38 Andrea Romanino: Biti daleč od Rima je to lahko težava, a tudi priložnost
    • 00:04:51 S Sebastianom Goldtom o nevronskih mrežah in tem, ali smo že izčrpali baze podatkov
    • 00:09:45 Nicoletta Krachmalnikoff prevzema vodenje skupine za kozmologijo in astrofiziko na Sissi
    • 00:13:00 Zakaj se včasih na nevarnost odzovemo s pobegom, včasih pa zamrznemo, s Katjo Reinhard
    • 00:16:36 Anjo Kobal v doktoratu zanima epigenetika pri vzniku avtizma pri ljudeh
    • 00:18:42 Nico Pitrelli: Dolgoletna tradicija študija komuniciranja znanosti na Sisso
    • 00:22:24 Kakšna bo usoda znanosti in komuniciranja te s pojavom umetne inteligence?
    • 00:24:28 Raziskovalci o predmetih ali posebnostih v njihovih pisarnah, ki jim pomenijo največ

    Capítulos

    Cargando capítulos…

12. Xkurzija: V Mariboru nastaja zvočni arhiv pogovorne slovenščine

    26 de agosto de 202612 minA continuación

    V Xkurziji gremo na Štajersko, v Maribor, kjer je pred leti zaživel zanimiv projekt Govorjena slovenščina. Gre za spletni portal, ki zbira zvočne posnetke pogovorne slovenščine in tako ustvarja dragocen zvočni …

    Notas del episodio

    V Xkurziji gremo na Štajersko, v Maribor, kjer je pred leti zaživel zanimiv projekt Govorjena slovenščina. Gre za spletni portal, ki zbira zvočne posnetke pogovorne slovenščine in tako ustvarja dragocen zvočni zapis našega jezika. Posnetki bodo nekoč našim zanamcem omogočili prisluhniti, kako smo govorili leta 2026, hkrati pa so pomembni tudi za razvoj jezikovnih modelov.

    Morda bo umetna inteligenca nekoč z nami govorila ne le v knjižni slovenščini, ampak tudi v štajerskem, prekmurskem ali primorskem narečju.

     

    POZOR, POZOR: Vabilo na novo druženje z ekipo Radiovednih

    Prihajajočo nedeljo, 30. avgusta, se dobimo v ljubljanskem živalskem vrtu. Ob 10. uri bomo na posebnem druženju modrovali o živalih in tamkajšnjim strokovnjakom zastavljali nenavadna, zabavna in radovedna vprašanja o živalih – od tega, ali živali sanjajo in ali so psi žgečkljivi, do tega, kako so živali postale naši hišni ljubljenčki. Čaka vas ura presenetljivih odgovorov, živalskega bontona in predvsem veliko radovednosti. Pridite in vprašajte tudi vi! Dobimo se v nedeljo, 30. avgusta, ob 10h pri zgornjih igralih v ljubljanskem živalskem vrtu nad zebrami in žirafami.

13. Xkurzija: Nova vrsta sršenov zavzema slovenska obalna mesta

    19 de agosto de 202622 minA continuación

    Xkurzija se je odpravila na iskanje druge najbolj strupene vrste žuželk na svetu. Toda ni nam bilo treba v kakšno puščavo ali pragozd, šli smo kar na slovensko obalo. V okolici Kopra so namreč lani odkrili prva …

    Notas del episodio

    Xkurzija se je odpravila na iskanje druge najbolj strupene vrste žuželk na svetu. Toda ni nam bilo treba v kakšno puščavo ali pragozd, šli smo kar na slovensko obalo. V okolici Kopra so namreč lani odkrili prva gnezda orientalskih sršenov, v Sloveniji invazivne vrste, ki je zelo nevarna za domače čebele in druge opraševalce. Pa tudi za človeka, saj gnezdi tudi v mestih in vaseh, v luknjah v starih zidovih. Že kratek sprehod po središču Kopra je razkril srhljivo hitrost razmnoževanja tujerodnih sršenov. Ti bi se lahko v prihodnjih letih zaradi vse toplejšega podnebja razširili tudi v druge slovenske regije. V Kopru smo iskali gnezda sršenov, pogovorili pa smo se tudi z enim najboljših poznavalcev sršenov v Evropi.

    Gosta: 

    • Aleš Bozovičar, vodja opazovalno-napovedovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije
    • dr. Alexandros Papachristoforou, Univerza Thessaly

14. Xkurzija: Ali se moramo bati cianobakterij?

    12 de agosto de 202625 minA continuación

    Tokrat se na terenu pridružimo strokovnjakom Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se posvečajo cianobakterijam in njihovim toksinom. Ob Velenjskemu jezeru opazujemo, kako poteka vzorčenje vode ter se z …

    Notas del episodio

    Tokrat se na terenu pridružimo strokovnjakom Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se posvečajo cianobakterijam in njihovim toksinom. Ob Velenjskemu jezeru opazujemo, kako poteka vzorčenje vode ter se z vzorci vrnemo v laboratorij, kjer preverimo, kaj lahko v njih vidimo s pomočjo mikroskopa. Govorimo pa tudi o tem, na kaj moramo biti pozorni, ko se odločimo za plavanje v naravnih kopalnih vodah, oziroma ko vanje spuščamo svoje pse.

    Sogovornici:

    • dr. Tina Eleršek, ekipe Ciano SLO na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB)
    • Nika Tivadar, Ciano SLO, NIB

    Zapiski:

    • Ciano SLO
    • Skrivnosti slovenskih motnih voda

15. Xkurzija: Magnetno kalorično hlajenje - prihodnost ohlajanja domov?

    5 de agosto de 202614 minA continuación

    Ob še enem vročinskem valu se v XKurziji odpravljamo v laboratorij, kjer skrbijo, da bomo tudi v prihodnosti, ki bo po napovedih vedno bolj vroča, trajnostno ohlajali domove. V Laboratoriju za hlajenje in …

    Notas del episodio

    Ob še enem vročinskem valu se v XKurziji odpravljamo v laboratorij, kjer skrbijo, da bomo tudi v prihodnosti, ki bo po napovedih vedno bolj vroča, trajnostno ohlajali domove. V Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko LAHDE Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani raziskujejo napredne hladilne sisteme in tehnologije za učinkovitejšo rabo energije. Eno od področij, s katerim se ukvarjajo, je magnetno kalorično hlajenje. To je inovativna in okolju prijazna tehnologija hlajenja, ki sicer še nekaj časa ne bo v komercialni uporabi, se pa študije na te področju dogajajo že nekaj desetletij, pravi raziskovalec dr. Urban Tomc.

16. Xkurzija v ITER: Nekoč bo tam nastajala najbolj vroča snov v znanem vesolju

    29 de julio de 202617 minA continuación

    V poletni različici Frekvence X Xkurziji vas danes peljemo na jug Francije, v sončno Provanso, kjer raste fuzijski reaktor ITER, ta hip najbolj kompleksen inženirski projekt na svetu. Znanstveniki z vsega sveta …

    Notas del episodio

    V poletni različici Frekvence X Xkurziji vas danes peljemo na jug Francije, v sončno Provanso, kjer raste fuzijski reaktor ITER, ta hip najbolj kompleksen inženirski projekt na svetu. Znanstveniki z vsega sveta želijo v njem ukrotiti plazmo pri neverjetnih 150 milijonih stopinj Celzija in če jim bo uspelo, bomo na Zemlji lahko rešili marsikakšno energetsko zagato. Maja Ratej se je na odpravi, ki jo je organizirala Znanost na cesti, z Valovim mikrofonom podala na velikansko gradbišče prihodnosti, med mogočna dvigala in najzmogljivejše magnete ta hip na svetu in med drugim izvedela, da bi lahko v fuzijskem reaktorju zgolj ena sama porcija goriva v velikosti navadnega ananasa nadomestila kar 22.000 ton premoga.

    Sogovornika:

    Sabina Griffith, vodja komuniciranja z javnostmi v ITER-ju
    Gašper Renko, Cosylab

     

    Zapiski:

    Nedavna Frekvenca X o napredku na področju fuzije (15. 10. 2026)

    ITER

17. Leto na Frekvenci X 4/4: Od nenehne samokvantifikacije in posledic sedečega načina življenja do živalskih zdravnikov

    22 de julio de 202619 minA continuación

    Julij smo na Frekvenci X posvetili pregledu pretekle sezone. Tokrat se, preden se odpravimo na prvo tradicionalno poletno Xkurzijo, še zadnjič ozremo po preteklem letu. Spomnili se bomo oddaje, v kateri smo …

    Notas del episodio

    Julij smo na Frekvenci X posvetili pregledu pretekle sezone. Tokrat se, preden se odpravimo na prvo tradicionalno poletno Xkurzijo, še zadnjič ozremo po preteklem letu. Spomnili se bomo oddaje, v kateri smo raziskovali, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki ter česa vsega smo se od njih naučili ljudje. Še enkrat bomo ponovili, kaj vse danes merijo naši telefoni, ročne ure in prstani, kako zanesljive so te meritve in zakaj se ljudje sploh tako radi merimo. Osvežili pa bomo tudi spomin na oddajo, v kateri smo govorili o negativnih posledicah sedečega načina življenja in tem, kako jih omiliti.

    V tokratni pregled smo vključili oddaje: 

    • Živali so "zdravniki po naravi", česa se lahko od njih naučimo ljudje? (29. 10. 2025)
    • Svet merilnih naprav: Ali naš telefon res ve, kako dobro smo spali? (7. 1. 2026)
    • Križi s sedenjem: Koliko ur na dan pa vi presedite? (10. 6. 2026)

18. Leto na Frekvenci X 3/4: Sonaravno upravljanje planeta, znanost pogajanja, vojna strahov

    15 de julio de 202623 minA continuación

    V tretjem izboru tem Frekvence X se najprej podajamo v gozd, kjer premišljujemo o različnih vidikih sonaravnega upravljanja našega planeta. Spori in konflikti so del našega življenja, ključna veščina pri …

    Notas del episodio

    V tretjem izboru tem Frekvence X se najprej podajamo v gozd, kjer premišljujemo o različnih vidikih sonaravnega upravljanja našega planeta. Spori in konflikti so del našega življenja, ključna veščina pri njihovem reševanju pa so pogajanja. Živimo tudi v vojni strahov. Naše strahove ojačujejo politika in algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši od upanja? Zapiski:

    • Skrivnosti dobrih pogajalcev: policijska pogajanja in mediacija
    • Skrivnosti dobrih pogajalcev: diplomacija in politika
    • Sonaravno upravljanje planeta: sekati ali ne sekati
    • Sonaravno upravljanje planeta: po sledeh volka Slavca
    • Vojna strahov

19. Leto na Frekvenci 2/4: Dolgoživost, mikrobiota in zahtevnost objav v znanstvenih revijah

    8 de julio de 202618 minA continuación

    Tudi v drugi epizodi poletne Frekvence X se spomnimo nekaj oddaj, ki smo jih pripravili med letom. S strokovnjaki smo ugotavljali, kako je naša črevesna mikrobiota povezana z našimi možgani in kakšen vpliv ima …

    Notas del episodio

    Tudi v drugi epizodi poletne Frekvence X se spomnimo nekaj oddaj, ki smo jih pripravili med letom. S strokovnjaki smo ugotavljali, kako je naša črevesna mikrobiota povezana z našimi možgani in kakšen vpliv ima na naše zdravje, govorili smo o zahtevnih kriterijih objavljanja znanstvenih člankov v cenjenih revijah, če ne prihajaš iz kakšnega večjega raziskovalnega inštituta in ugotavljali, da moramo za zdravo, vitalno in samozadostno starost poskrbeti že v mladosti. Govorili smo o dolgoživosti.

20. Leto na Frekvenci 1/4: Od tehnoloških velikanov in dopamina do dihanja in hujšanja

    1 de julio de 202624 minA continuación

    Za Frekvenco X je res pestra sezona. Sledili smo prebojem v medicini, fiziki ter kemiji, spoznavali jedrsko fuzijo, premlevali sonaravno upravljanje planeta in iskali rešitve proti vse odpornejšim …

    Notas del episodio

    Za Frekvenco X je res pestra sezona. Sledili smo prebojem v medicini, fiziki ter kemiji, spoznavali jedrsko fuzijo, premlevali sonaravno upravljanje planeta in iskali rešitve proti vse odpornejšim superbakterijam. S posadko Artemis smo potovali okoli Lune, se spominjali katastrofe v Černobilu in ter skozi prizmo znanosti zasledovali zdrav življenjski slog s pomočjo prehrane, dihanja in zdravega staranja. V štirih julijskih sredah vam postrežemo z utrinki letošnjih oddaj. Prvi kolaž je pripravila Maja Ratej, ki ga napoveduje s ključnimi besedami, kot so tehnološki velikani, dopamin, dihanje in hujšanje.

    V tokratni pregled smo vključili naslednje oddaje: 

    Frekvenca na pub kvizu: Kako steklenici izbiti dno? (12. 11. 2025)

    Sunita Williams: Vesolje te spremeni (15. 1. 2026)

    Parmy Olson: Umetna inteligenca je skrenila s poti (25. 2. 2026)

    Svetovno priznana psihiatrinja o odvisnosti od družabnih omrežij (8. 4. 2026)

    Sodobni slog življenja nam je nadel nekakšen dihalni steznik (4. 2. 2026)

    Maščobne celice imajo spomin, nikar se ne lotevajte jo-jo hujšanja (1. 4. 2026)

    Nenavadne zgodbe iz zgodovine znanosti na Slovenskem (31. 12. 2025)

     

     

     

     

     

21. Kako je Einstein navdahnil Kosovela?

    24 de junio de 202640 minA continuación

    Pred stotimi leti je Srečko Kosovel v svojih verzih slutil svet, ki ga je na glavo obračala nova znanost. Splošna teorija relativnosti, slutnja kvantne mehanike … začetek 20. stoletja je prinesel neverjeten …

    Notas del episodio

    Pred stotimi leti je Srečko Kosovel v svojih verzih slutil svet, ki ga je na glavo obračala nova znanost. Splošna teorija relativnosti, slutnja kvantne mehanike … začetek 20. stoletja je prinesel neverjeten preskok v znanstveni misli tedanjega časa. Stoletje pozneje po zaslugi umetne inteligence znova živimo v obdobju velikih prelomov. Kaj je bil kvantni skok znanosti tedaj in pred kakšnimi izzivi je danes? Več v tokratni Frekvenci X v sredo opoldne na Valu 202.

    Gostje:
    dr. Anton Ramšak, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani
    dr. Janez Vrečko, avtor razprave Čas ≡ prostor (iz oddaje Kulturni fokus na Prvem novinarja Gorana Dekleve)
    dr. Tim Mauldlin, ameriški filozof znanosti, ustanovitelj Instituta John Bell
    dr. Franc Mali, epistemolog znanosti, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani
    Marko Grobelnik, Institut 'Jožef Stefan' (z njim se je za Radio Prvi pogovarjal Luka Bregar)

    Bral je Igor Velše.

    Gostja Xpertize je Manca Boh (na 34. minuti), ki je s pomočjo analize črnil raziskovala, v katerih literarnih slogih je ustvarjal Srečko Kosovel.

    Poglavja:

    • 00:00:19 O odzvenu dogajanja v tedanji znanosti v opusu Srečka Kosovela z Janezom Vrečkom
    • 00:11:03 Zakaj se je v začetku 20. stoletja zgodila tolikšna revolucija v znanosti, na čelu s fiziko?
    • 00:18:37 O genialnosti določenih umov tedanjega časa s Timom Mauldlinom
    • 00:23:47 Pred kakšnimi izzivi je znanost 100 let pozneje?
    • 00:34:02 Xpertiza: Manca Boh

    Capítulos

    Cargando capítulos…

22. Med forenziki dediščine

    17 de junio de 202629 minA continuación

    V Frekvenci X se tokrat podajamo v dediščinsko znanost, ki odpira nova okna v preteklost in spreminja naše razumevanje zgodovine, umetnosti in kulturne dediščine. Kaj lahko rentgenski žarki razkrijejo o …

    Notas del episodio

    V Frekvenci X se tokrat podajamo v dediščinsko znanost, ki odpira nova okna v preteklost in spreminja naše razumevanje zgodovine, umetnosti in kulturne dediščine. Kaj lahko rentgenski žarki razkrijejo o skrivnostih, skritih pod površino mojstrovin največjih slikarjev? Kako kemija, fizika in podatkovne znanosti pomagajo odkrivati zgodbe faraonov, starodavnih civilizacij in svetovne kulturne dediščine? Ob mednarodni konferenci, ki je minuli teden na Bledu povezala vodilne svetovne strokovnjake na tem področju, bomo med drugim gostili direktorja Egipčanskega muzeja v Kairu ter raziskovalca, ki s pomočjo rentgenskih analiz in drugih naprednih metod razkriva skrite plasti znamenitih slikarskih umetnin.

    Gostje:
    Matija Strlič, vodja Centra odličnosti za zeleno dediščinsko znanost
    Ali Abdelhalim Ali, generalni direktor Egipčanskega muzeja v Kairu
    Geert Van der Snickt, profesor na Univerzi v Antwerpnu, konservator-restavrator in kemik
    Maite Maguregui, raziskovalka na področju analizne kemije in dediščinske znanosti, profesorica na Univerzi v Baskiji
    Carl Heron, direktor znanstvenih raziskav v Britanskem muzeju (z njim se je za Radio Prvi pogovarjala Nina Slaček)

    V Xpertizi (od 23 min 56 s naprej) gostuje Peter Mastnak Sokolov, ki na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani preizkuša nova učinkovine za zdravljenje nevrodenegerativnih bolezni.

    Zapiski:

    Radiovedni: Po čem imajo vonj knjige?

    Poglavja:

    • 00:01:03 Kakšen je vonj mumij in o multidisciplinarnosti moderne egiptologije z direktorjem muzeja v Kairu
    • 00:06:23 Kako se v Britanskem muzeju lotevajo preučevanja mumificiranih živali
    • 00:12:43 Ko iz slavnih slikarskih platen izstopijo stoletja nevidne plasti
    • 00:16:32 Kaj sploh je dediščinska znanost in kaj ji je v zadnjem času dalo pospešek?
    • 00:19:35 Maite Maguregui: Zakaj to počnemo? Da prispevamo k ohranjanju dediščine na trajnosten in odgovoren način.
    • 00:23:56 Xpertiza: Peter Mastnak Sokolov

    Capítulos

    Cargando capítulos…

23. Križi s sedenjem: Koliko ur na dan pa vi presedite?

    10 de junio de 202634 minA continuación

    V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se dogaja z našim telesom, ko večino dneva preživimo v sedečem položaju, kako to vpliva na naše mišice, kosti in na naš srčno-žilni sistem in predvsem, kaj lahko …

    Notas del episodio

    V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se dogaja z našim telesom, ko večino dneva preživimo v sedečem položaju, kako to vpliva na naše mišice, kosti in na naš srčno-žilni sistem in predvsem, kaj lahko naredimo, da omilimo negativne posledice sedenja.

    Gostje:

    • specialist kardiologije in vaskularne medicine na ljubljanskem Kliničnem centru dr. Daniel Košuta,
    • dr. Maja Petrič z Oddelka za fizioterapijo ljubljanske Zdravstvene fakultete,
    • osebni trener Ivan Plavšić,
    • in zdravnica ter avtorica programa Pokončna drža, Dobra drža Saša Staparski Dobravec.

    V Xpertizi (na 28 min 33 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, se predstavlja Natalija Trunkelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani, ki se pri svojem delu druži z ultra natančnimi mikroskopi.

    Bral je Aleksander Golja.

24. Pod oddaljenimi sonci

    3 de junio de 202642 minA continuación

    Doslej so ob bližnjih in daljnih zvezdah naše galaksije odkrili že več kot 6000 eksoplanetov, a za zdaj brez sreče, da bi bil med njimi tudi kakšen Zemljin dvojček. Toda astronomi danes ne odkrivajo le novih …

    Notas del episodio

    Doslej so ob bližnjih in daljnih zvezdah naše galaksije odkrili že več kot 6000 eksoplanetov, a za zdaj brez sreče, da bi bil med njimi tudi kakšen Zemljin dvojček. Toda astronomi danes ne odkrivajo le novih svetov, temveč po zaslugi neverjetno natančnih orodij odstirajo tudi njihove atmosfere, oblake, vreme in kemično sestavo, vse z namenom, da bi se kaj novega naučili tudi o našem edinstvenem planetu. V tokratni Frekvenci X s teleskopi in knjigo v roki raziskujemo oddaljene ekstremne svetove in misije, ki nam jih približujejo.

    Gostje:

    dr. Christianne Helling, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcu
    dr. Peter Woitke, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcu
    Darko Kolar, Univerza v Novi Gorici
    Igor Harb, prevajalec, pisatelj in poznavalec znanstvenofantastične literature

    V Xpertizi (na 35 min 22 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, gostuje dr. Svit Komel s Pravne fakultete v Ljubljani, ki je za svoje doktorsko delo s področja habsburške agrarne reforme in boja kmetov za zemljo kot prvi slovenski raziskovalec prejel prestižno nagrado Bader Avstrijske akademije znanosti, ki izpostavlja najboljša dela mladih raziskovalcev na področju zgodovine znanosti in tehnologije.

    Brala sta Lidija Hartman in Igor Velše.

    Vir fotografije: Nasa

    Poglavja:

    • 00:00:01 Uvod
    • 00:02:40 Od odkrivanja planetov k njihovemu karakteriziranju
    • 00:05:13 Kako lahko astrofiziki sploh odkrivajo eksoplanete?
    • 00:08:48 O vrstah eksoplanetov, njihovih atmosferah in zvezdah
    • 00:13:58 Kako določijo atmosfero eksoplanetov?
    • 00:19:17 So že našli Zemljinega dvojčka?
    • 00:23:12 O oddaljenih svetovih v znanstvenofantastični literaturi z Igorjem Harbom
    • 00:31:52 In če odkrijejo Zemlji podoben planet?
    • 00:35:22 Xpertiza: Svit Komel

    Capítulos

    Cargando capítulos…

25. Spomini, magdalenice naše umetnointeligenčne prihodnosti

    27 de mayo de 202642 minA continuación

    V človeški naravi je, da se spominjamo in tudi pozabljamo. Naši spomini so selektivni in subjektivni, v času hitre digitalizacije pa dobivajo nove razsežnosti in možnosti. Raziskujemo, kako na naš spomin …

    Notas del episodio

    V človeški naravi je, da se spominjamo in tudi pozabljamo. Naši spomini so selektivni in subjektivni, v času hitre digitalizacije pa dobivajo nove razsežnosti in možnosti. Raziskujemo, kako na naš spomin vplivajo sodobne tehnologije in kakšno vlogo pri tem igra umetna inteligenca, pa tudi, kako je s pravico do pozabe in etičnimi vprašanji, ki jih prinaša digitalna doba. Spomin nas zanima tudi s kulturološkega, filozofskega in političnega vidika. Kakšne so – in kakšne bodo – magdalenice naše umetnointeligenčne prihodnosti v iskanju izgubljenega časa?

    Sogovorniki:

    • Kate Eichkorn, raziskovalka digitalnega spomina
    • Natalija Majsova, kulturologinja
    • Grega Repovš, psiholog in nevroznanstvenik
    • Aljoša Kravanja, filozof
    • Wendy Hui Kyong Chun, raziskovalka digitalnih tehnologij
    • Filip Filković, režiser in poustvarjalec spominov z umetno inteligenco

    V rubriki Xpertiza se predstavlja mlada kemičarka Nika Atelšek Hozjan.

    Zapiski:

    • Možgani na dlani: Kako možgani načrtujejo prihodnost? 
    • Projekt Spomenar

    Poglavja:

    • 00:02:42 Generiranje spominov z umetno inteligenco
    • 00:05:27 Kate Eickhorn o digitalizaciji spominov
    • 00:10:32 Filozof Aljoša Kravanja o spominskih vmesnikih
    • 00:17:21 Spomin in možgani, dr. Grega Repovš
    • 00:21:59 Kulturni in politični spomin, Natalija Majsova
    • 00:29:03 UI magdalenice, Wendy Chun
    • 00:35:56 Xpertiza: Nika Atelšek Hozjan

    Capítulos

    Cargando capítulos…

26. Izumiranje je naravno. Nenormalna je hitrost.

    20 de mayo de 202629 minA continuación

    Človek neposredno povzroča usihanje biotske pestrosti na vseh celinah in v vseh ekosistemih, je potrdila najnovejša obsežna znanstvena analiza več kot 2.000 študij. Kot dodajajo njeni avtorji, so človeški …

    Notas del episodio

    Človek neposredno povzroča usihanje biotske pestrosti na vseh celinah in v vseh ekosistemih, je potrdila najnovejša obsežna znanstvena analiza več kot 2.000 študij. Kot dodajajo njeni avtorji, so človeški vplivi že zmanjšali lokalno raznolikost vrst v povprečju za skoraj petino, pri čemer so najbolj prizadete dvoživke, plazilci in sesalci. Strokovnjaki opozarjajo, da se nam narava preobraža pred očmi: habitati izginjajo z rekordno hitrostjo, izjemno pereči so onesnaževanje, podnebne spremembe, pohod invazivnih vrst in prekomerno izkoriščanje virov. Je torej izguba biotske pestrosti dandanes večji problem, kot pa so podnebne spremembe?

    Gosta:
    dr. Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo
    dr. Irena Bertoncelj, Kmetijski inštitut Slovenije

    Raziskovalci, ki so sodelovali v anketi:

    Dr. Cene Gostinčar (BF UNI), dr. Rudi Verovnik (BF UNI), dr. Matjaž Bedjanič (NIB), dr. Nataša Mori (NIB), dr. Gregor Belušič (BF UNI), dr. Valerija Zakšek (BF UNI).

27. Dolgoživost 2/2: Zakaj kljub številnim 'anti-aging' obljubam staranja ne moremo ustaviti?

    13 de mayo de 202637 minA continuación

    Zakaj se staramo in kaj se pri tem dogaja v naših celicah? V novi epizodi Frekvence X o dolgoživosti raziskujemo celične mehanizme staranja. Zakaj se genetski material poškoduje in čemu se nam s starostjo začno …

    Notas del episodio

    Zakaj se staramo in kaj se pri tem dogaja v naših celicah? V novi epizodi Frekvence X o dolgoživosti raziskujemo celične mehanizme staranja. Zakaj se genetski material poškoduje in čemu se nam s starostjo začno kopičiti poškodovane celice? Pojasnili bomo, kako na proces staranja vplivajo prehrana, gibanje, spanje in mikrobiota ter zakaj kljub številnim 'anti-aging' obljubam staranja ne moremo ustaviti. Lahko pa z življenjskim slogom pomembno vplivamo na to, kako zdravo in kakovostno se bomo starali.

    Gostji:

    • dr. Mateja Erdani Kreft, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani
    • dr. Tamara Lah Turnšek, biokemičarka in strokovnjakinja za biologijo raka

    Bral je Jure Franko.

    Avtorica fotografije: Umetna inteligenca.

    Poglavja:

    • 00:03:05 Kaj se v tednu dni zgodi v naših celicah?
    • 00:05:14 O tokratnih gostjah
    • 00:00:01 Namesto uvoda: Kje smo bili prejšnjič in kam gremo tokrat?
    • 00:06:06 Staranje ali ko je poškodb v celicah vse več
    • 00:07:38 Na to, kako se staramo, vpliva tudi epigenetika
    • 00:08:47 Vse celice v telesu se ne starajo enako hitro
    • 00:10:14 O epigenetski uri
    • 00:11:18 Apoptoza in senescenca
    • 00:13:52 O vlogi telomer
    • 00:16:29 Večplastna narava mitohondrijev
    • 00:19:12 Dobra novica je, da na številne procese v celici vpliva tudi življenjski slog … Razlaga o prehrani in gibanju.
    • 00:23:29 Geni niso vedno odločilni
    • 00:24:30 Vloga mikrobiote pri zdravju celic
    • 00:25:34 Pri 'anti-ageing' tretmajih velja biti previdno sumničav
    • 00:28:36 Ponovimo …
    • 00:30:38 Xpertiza: Minea Rutar

    Capítulos

    Cargando capítulos…

28. Dolgoživost 1/2: O kakovostnem staranju moramo začeti razmišljati že v mladosti

    6 de mayo de 202645 minA continuación

    Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let …

    Notas del episodio

    Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki.

    
    Sogovorniki:

    • biotehnologinja dr. Ajda Marič, mikroplastika za zajtrk
    • sociologinja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo,
    • profesor športne vzgoje dr. Vojko Strojnik s Fakultete za šport in
    • klinična psihologinja ter strokovnjakinja za spanje dr. Vita Štukovnik s Filozofske fakultete UM.

    V Xpertizi, v kateri spoznavamo mlade na začetku kariere v znanosti, pa je tokrat z nami Ivana Drventić, ki se kot raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu ukvarja s sledenjem rjavemu ogljiku v zraku in zmajuje z glavo ob tem, kako je zrak v Ljubljani onesnažen zlasti pozimi. Ivano je iz Hrvaške v Slovenijo – navkljub slabemu zimskemu zraku – pred nekaj leti pritegnila lepota naše prestolnice, kot pa boste slišali, pridno osvaja tudi znanje slovenščine.

    Dodatno gradivo in študije, omenjene v oddaji:

    • Hidracija 
    • Gibanje 
    • Rak prebavil je povezan s prekomernim uživanjem predelanih mesnin 
    • Dvosmerna povezava med spanjem in črevesno mikrobioto 
    • Pogostost uživanja zelo predelane hrane v ZK 
    • Dolgoživost je povezana s črevesnim mikrobiomom, druga študija in tretja študija 
    • Stres in mikrobiota
    • Preferenca rdeče prehrane 
    • Spanje in staranje možganov, dodatna študija
    • Spanje in demenca
    • Spanje je glavni steber dolgoživosti
    • Slabše spanje, večja smrtnost

    Poglavja:

    • 00:02:00 Kako na dolgoživost vplivajo spanje, gibanje, prehrana, družba
    • 00:04:26 Za zdravo mikrobioto moramo poskrbeti že v otroštvu
    • 00:06:04 Vpliv mikrobiote na dolgoživost
    • 00:07:07 Vpliv stresa na naš prebavni sistem
    • 00:07:50 Pomanjkljiva hidracija, manj ugoden mikrobiom
    • 00:12:24 Spanje je nujni temelj našega delovanja
    • 00:13:45 Kaj se z našimi možgani dogaja ponoči, ko spimo?
    • 00:15:53 Zdravo spanje
    • 00:17:44 Naši možgani se starajo hitreje, če ne spimo
    • 00:19:33 Kako izboljšati spanje z gibanjem, prehrano?
    • 00:22:00 Študije kažejo, da nezdravo spanje napoveduje kasnejši kognitivni upad
    • 00:23:00 Vpliv telesne aktivnosti na zdravje
    • 00:23:30 Mišice so pomembne za ohranjanje imunskega sistema in kognitivnih sposobnosti
    • 00:24:54 Hitrih rešitev pri telesni dejavnosti ni
    • 00:25:50 Hormonska terapija pomlajevanja
    • 00:27:03 Če ne športamo, začne naše telo nazadovati
    • 00:28:45 V mladosti zgradimo mišice in jih potem ohranjamo
    • 00:29:45 Fitnesi v domovih za starejše
    • 00:31:42 Pogled na starost in staranje je še vedno negativen
    • 00:32:32 Odgovornost posameznika in družbe pri načrtovanju starosti
    • 00:34:08 Skrb za zaposlene je dolgoročna investicija, ki se obrestuje zaposlenim in zaposlovalcem
    • 00:35:23 Področje dolgožive družbe zajema vse generacije
    • 00:36:02 Pogosto ljudje ne razmišljajo o tem, kako se bodo starali, staranje zanikajo
    • 00:39:14 Xpertiza: Ivana Drventić, raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu

    Capítulos

    Cargando capítulos…

29. Xpertiza na kvadrat: Ana Štuhec Kocijan in Črtomir Perharič

    29 de abril de 202611 minA continuación

    Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na …

    Notas del episodio

    Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.

30. Černobil: brazgotine jedrske katastrofe

    23 de abril de 20261 h 6 minA continuación

    Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno …

    Notas del episodio

    Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.

    Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani).

    Povezave:

    Fant, pobratim smrti, 1. del

    Fant, pobratim smrti, 2. del

    FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil?

    Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov

    MMC podrobno: 40 let Černobila

    Poglavja:

    • 00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo?
    • 00:05:30 Kaj se je zgodilo
    • 00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija
    • 00:25:33 Vpliv na zdravje
    • 00:36:20 Vpliv na gozdove
    • 00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss
    • 01:01:07 Kaj smo se naučili

    Capítulos

    Cargando capítulos…

Aquí están los 40 episodios más recientes de 100. Los anteriores están en el feed del podcast.