Zum Inhalt springen

Življenje na robu: o glivah, pingvinih in krivicah sveta

18.11.2026 · 39 Min.

Shownotes

Cesarski pingvini preživijo antarktično zimo tako, da si neprestano izmenjujejo mesta. Nihče ni ves čas na topli sredini. Nihče ni ves čas na mrzlem robu.

Leta 2012 je mikrobiolog Cene Gostinčar v Mladini objavil kratko besedilo o tem, kaj se zgodi, če tako kolonijo preuredimo po tržni logiki — vodilne na sredino, njihove podrepnike okrog njih, učitelje, raziskovalce in zdravnike na rob. Zima naredi svoje. Na koncu sredi ledenih prostranstev, obkroženi s pomrznjenimi trupli, stojijo le še vodilni pingvini. Zvesti svojemu načelu si izplačajo nagrado za uspešno poslovanje — in izumrejo.

Besedilo je staro štirinajst let. Preberite ga danes: »Cesarski pingvini se stiskajo v gruče in svoje položaje neprestano menjavajo, tako da vsak preživi del časa na varni sredini in del časa na mrzlem robu. Ko pridejo zagovorniki prostega trga in kolonijo preuredijo — vodstvo na sredino, podrepnike okrog, učitelje in zdravnike na rob — se vname boj za mesta. Vodilni si ob koncu izplačajo nagrado za uspešno poslovanje. In izumrejo.«

A Gostinčar je predvsem znanstvenik, ki išče življenje tam, kjer ga ne bi smelo biti: v skoraj nasičeni slanici sečoveljskih solin, na ledenikih, ob stenah jedrskih reaktorjev. Njegova gliva Aureobasidium pullulans je dve leti zdržala zunaj Mednarodne vesoljske postaje — brez skafandra, brez vstopnice.

Rdeča nit s prejšnjo epizodo je melanin. V epizodi smo smo z Petro Goljo, Zarjo Muršič in Arnetom Hodaličem ovorili o pigmentu, ki v naši koži kot dežnik prestreže ultravijolično sevanje in skoraj vso njegovo energijo spremeni v neškodljivo toploto. Gostinčarjeve črne glive so do melanina prišle po svoji poti — z drugačno kemijo, a z istim namenom. Le da z njim ne branijo samo pred soncem, ampak tudi pred soljo, mrazom in ionizirajočim sevanjem. In ko taka gliva okuži človeka, ji melanin pomaga, da se ubrani tudi pred našim imunskim sistemom. Isti ščit, dve strani.

V peti epizodi Naravoglasnega se pogovarjamo tudi o tartigradih in o tem, kje je njihova meja. O plazu podatkov: vsako sekundo v genske zbirke pripišemo okoli 350.000 nukleotidov — toliko, da bi jih brali 97.000 let. In o tem, kaj je mislil E. O. Wilson, ko je zapisal, da smo utopljeni v informacijah, a lačni modrosti. In seveda o pingvinih. Ker ko dovolj dolgo gledaš, kako organizmi preživijo v nemogočih razmerah, težko ne pomisliš na to, kako znamo — ali ne znamo — preživeti mi.

Cesarski pingvini preživijo, ker kroži solidarnost. Glive preživijo, ker kroži odpornost. In morda je naloga znanosti prav to — ne le razumeti, kako preživeti, ampak vztrajati, da preživimo skupaj.

Poslušate lahko na Spotifyju, Apple Podcasts in povsod, kjer živijo podkasti.

Voditeljica: Marina Dermastia · Producentka: Zarja Muršič · Glasba: Luka Seliškar · Podoba: Maja Šubic in Nives Lunder · Posneto v studiu Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani

Naravoglasno — ker narava govori, tudi ko mi molčimo.

Alle Folgen von Naravoglasno

Einstellungen

Darstellung

Sprache

Bestimmt, welche Sender dir auf der Startseite zuerst gezeigt werden.

Verlauf

Zuletzt gehörte Sender und Folgen und deine letzten Suchen liegen nur in diesem Browser.

Hinweise

Ein kurzer Hinweis, wenn ein Podcast, dem du folgst, eine neue Folge hat. Einzelne Podcasts stellst du über die Glocke auf ihrer Seite ab.

Konto

Favoriten speichern – in der App und auf der Website.

Tastenkürzel

/
Suche öffnen
Leertaste
Abspielen oder anhalten
← →
Im Player: 15 s zurück, 30 s vor (Folgen) · im Regal: nächste Kachel
↑ ↓
Im Regal: Ziel innerhalb der Kachel
Pos1 / Ende
Im Regal: erste bzw. letzte Kachel
Esc
Fenster oder Menü schließen
?
Diese Übersicht
Läuft gerade

Zur Senderseite

Als Nächstes

    Folgen mit „Als Nächstes“ vormerken – sie laufen nach der aktuellen Folge.