Skip to content

Življenje na robu: o glivah, pingvinih in krivicah sveta

November 18, 2026 · 39 min

Show notes

Cesarski pingvini preživijo antarktično zimo tako, da si neprestano izmenjujejo mesta. Nihče ni ves čas na topli sredini. Nihče ni ves čas na mrzlem robu.

Leta 2012 je mikrobiolog Cene Gostinčar v Mladini objavil kratko besedilo o tem, kaj se zgodi, če tako kolonijo preuredimo po tržni logiki — vodilne na sredino, njihove podrepnike okrog njih, učitelje, raziskovalce in zdravnike na rob. Zima naredi svoje. Na koncu sredi ledenih prostranstev, obkroženi s pomrznjenimi trupli, stojijo le še vodilni pingvini. Zvesti svojemu načelu si izplačajo nagrado za uspešno poslovanje — in izumrejo.

Besedilo je staro štirinajst let. Preberite ga danes: »Cesarski pingvini se stiskajo v gruče in svoje položaje neprestano menjavajo, tako da vsak preživi del časa na varni sredini in del časa na mrzlem robu. Ko pridejo zagovorniki prostega trga in kolonijo preuredijo — vodstvo na sredino, podrepnike okrog, učitelje in zdravnike na rob — se vname boj za mesta. Vodilni si ob koncu izplačajo nagrado za uspešno poslovanje. In izumrejo.«

A Gostinčar je predvsem znanstvenik, ki išče življenje tam, kjer ga ne bi smelo biti: v skoraj nasičeni slanici sečoveljskih solin, na ledenikih, ob stenah jedrskih reaktorjev. Njegova gliva Aureobasidium pullulans je dve leti zdržala zunaj Mednarodne vesoljske postaje — brez skafandra, brez vstopnice.

Rdeča nit s prejšnjo epizodo je melanin. V epizodi smo smo z Petro Goljo, Zarjo Muršič in Arnetom Hodaličem ovorili o pigmentu, ki v naši koži kot dežnik prestreže ultravijolično sevanje in skoraj vso njegovo energijo spremeni v neškodljivo toploto. Gostinčarjeve črne glive so do melanina prišle po svoji poti — z drugačno kemijo, a z istim namenom. Le da z njim ne branijo samo pred soncem, ampak tudi pred soljo, mrazom in ionizirajočim sevanjem. In ko taka gliva okuži človeka, ji melanin pomaga, da se ubrani tudi pred našim imunskim sistemom. Isti ščit, dve strani.

V peti epizodi Naravoglasnega se pogovarjamo tudi o tartigradih in o tem, kje je njihova meja. O plazu podatkov: vsako sekundo v genske zbirke pripišemo okoli 350.000 nukleotidov — toliko, da bi jih brali 97.000 let. In o tem, kaj je mislil E. O. Wilson, ko je zapisal, da smo utopljeni v informacijah, a lačni modrosti. In seveda o pingvinih. Ker ko dovolj dolgo gledaš, kako organizmi preživijo v nemogočih razmerah, težko ne pomisliš na to, kako znamo — ali ne znamo — preživeti mi.

Cesarski pingvini preživijo, ker kroži solidarnost. Glive preživijo, ker kroži odpornost. In morda je naloga znanosti prav to — ne le razumeti, kako preživeti, ampak vztrajati, da preživimo skupaj.

Poslušate lahko na Spotifyju, Apple Podcasts in povsod, kjer živijo podkasti.

Voditeljica: Marina Dermastia · Producentka: Zarja Muršič · Glasba: Luka Seliškar · Podoba: Maja Šubic in Nives Lunder · Posneto v studiu Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani

Naravoglasno — ker narava govori, tudi ko mi molčimo.

All episodes of Naravoglasno

Settings

Display

Language

Decides which stations you see first on the home page.

History

Recently played stations and episodes and your latest searches are only stored in this browser.

Notifications

A short notice when a podcast you follow has a new episode. Turn off single podcasts with the bell on their page.

Account

Save favorites – in the app and on the website.

Keyboard shortcuts

/
Open search
Space
Play or pause
← →
In the player: back 15 s, forward 30 s (episodes) · in a row: next tile
↑ ↓
In a row: target within the tile
Home / End
In a row: first or last tile
Esc
Close window or menu
?
This overview
Now playing

Go to station page

Play next

    Add episodes with “Play next” – they play after the current episode.