Intervju – Radio
- Episódios
- 100
- Publicação
- semanal
- Último episódio
- 11 nov 2026
Sobre o podcast
Aktualni pogovori z gosti.
Episódios 100
Tolmačka Nina Apollonio o izzivih slovenskega znakovnega jezika
Ob bližajočem se Dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga zaznamujemo 14. novembra - na ta dan je bil leta 2002 v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika …
Notas do episódio
Ob bližajočem se Dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga zaznamujemo 14. novembra - na ta dan je bil leta 2002 v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika -, smo v oddajo Intervju povabili certificirano tolmačko slovenskega znakovnega jezika in vršilko dolžnosti direktorice Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik Nino Apollonio. Pred petimi leti je bil Slovenski znakovni jezik vpisan v Ustavo Republike Slovenije, s tem pa je država približno 1500 gluhim priznala temeljno človekovo pravico – pravico do njihovega maternega jezika. Kakšni izzivi so pred slovenskim znakovnim jezikom danes, kakšne zakonitosti ima in kako nastajajo nove kretnje? Kaj vse zahteva poklic tolmača za slovenski znakovni jezik? Kako zgraditi zaupanje z gluho osebo, saj tolmač pri svojem delu pogosto tolmači najbolj osebne in najzaupnejše informacije ter kakšna je njegova odgovornost, da gluhi zares razumejo okolico in da so v družbi tudi sami pravilno razumljeni. O tem se bo z Nino Apollonio v tokratni oddaji pogovarjala Petra Medved.Mag. Jasmina Jerant: V Anhovem so nekateri dobro zaslužili, drugim pa so ostale revščina, bolezen in smrt
Kam nas je po dobrih stotih letih pripeljal napredek, ki ga je obetala cementarna Anhovo revnemu prebivalstvu Soške doline kmalu po koncu prve svetovne vojne? Trideset let po uveljavitvi azbestnega zakona bomo …
Notas do episódio
Kam nas je po dobrih stotih letih pripeljal napredek, ki ga je obetala cementarna Anhovo revnemu prebivalstvu Soške doline kmalu po koncu prve svetovne vojne? Trideset let po uveljavitvi azbestnega zakona bomo v sredinem Intervjuju gostili mag. Jasmino Jerant, avtorico knjige Primer: Anhovo, raziskovalko socialne pravičnosti in univerzalnega temeljnega dohodka, ki deluje tudi kot raziskovalka na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V sredini oddaji Intervju se je z njo pogovarjala Cirila Štuber.Viljem Gogala: Vračam se v Zaporožje, ker želim pomagati ljudem
Peto leto teče od napada Rusije na Ukrajino. Informacije o položaju na frontnih črtah in o pogajanjih za vzpostavitev miru niso več v ospredju medijev. Vojna, ki jo spremljamo od daleč, čeprav razdalja ni tako …
Notas do episódio
Peto leto teče od napada Rusije na Ukrajino. Informacije o položaju na frontnih črtah in o pogajanjih za vzpostavitev miru niso več v ospredju medijev. Vojna, ki jo spremljamo od daleč, čeprav razdalja ni tako zelo velika, še vedno usmerja tok življenja tistih, ki so ostali v Ukrajini – ljudi, ki si želijo običajnega življenja in miru, ne pa grozeče sence nepredvidljivosti in smrtne nevarnosti. Viljem Gogala je poleti lahko opazoval življenje ljudi neposredno – na kraju samem. V Zaporožje, v katerem je bival, se želi vrniti. Zakaj in kakšne vtise o življenju je zbral poleti?Robert Dominko: Kitajska dominira na področju baterij, naš odziv je novi Center za brezogljične tehnologije
Večina baterij in hranilnikov energije, ki poganjajo najrazličnejše naprave in so nujno potrebni zeleni prehod, danes prihaja s Kitajske. Evropa ima na tem področju le 3 odstotni delež. V času, ko postaja …
Notas do episódio
Večina baterij in hranilnikov energije, ki poganjajo najrazličnejše naprave in so nujno potrebni zeleni prehod, danes prihaja s Kitajske. Evropa ima na tem področju le 3 odstotni delež.V času, ko postaja zanesljiva preskrba z energijo vse bolj tudi strateško pomembna, je takšna šibka točka velik problem.
Kakšno je pravzaprav stanje na tem področju in kako bodo nastale razmere skušali izboljšati v novem Centru za brezogljične tehnologije, ki je pod okriljem Kemijskega inštituta letos zaživel v Kisovcu v Zasavju, je v Intervjuju pojasnil vodja centra in naš vodilni strokovnjak za baterijske sisteme, prof. Robert Dominko.Miha Pavšek, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU: Nič ni večno, vse se spreminja
Triglavski ledenik, pomemben del gorniške identitete, je izginil. Miha Pavšek, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, ga spremlja in preučuje že več desetletij, meritve na inštitutu pa …
Notas do episódio
Triglavski ledenik, pomemben del gorniške identitete, je izginil. Miha Pavšek, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, ga spremlja in preučuje že več desetletij, meritve na inštitutu pa izvajajo osemdeset let. Kako globalne podnebne spremembe spreminjajo naravo in ledenike, ne le pri nas, tudi v svetu, kakšne so posledice, kako se spreminja gorska pokrajina in kako se prilagajamo spremenjenim razmeram. Miha Pavšek, geograf in etnolog, planinski vodnik, inštruktor planinske vzgoje ter poveljnik civilne zaščite v Trzinu, strokovno in zasebno povezuje področja, povezana s podnebnimi spremembami, posledicami in iskanjem ravnovesja v naravi.Frank Povšič: Ameriški Slovenec, ki je Borisu Beckerju preprečil vstop v ZDA
Kako je bilo videti delo človeka, ki je skoraj tri desetletja skrbel za varnost na enem najprometnejših letališč v Združenih državah Amerike? Frank Povšič, Američan slovenskih korenin, je na delovnem mestu iz …
Notas do episódio
Kako je bilo videti delo človeka, ki je skoraj tri desetletja skrbel za varnost na enem najprometnejših letališč v Združenih državah Amerike? Frank Povšič, Američan slovenskih korenin, je na delovnem mestu iz prve vrste spremljal številne zgodbe, ki jih večina potnikov nikoli ne vidi – od srečanj s svetovno znanimi osebnostmi, do odkrivanja tihotapcev in sodelovanja pri velikih zasegih drog. Frank Povšič se spominja tudi časa po terorističnih napadih 11. septembra in svojega obiska Slovenije v času osamosvajanja. O življenju na Floridi, delu, pri katerem nikoli ne veš, kaj te čaka ter o tem, kaj po vseh teh letih pomeni biti Slovenec v Ameriki.Dr. Maja Kolar: Pri ekološki in biodinamični pridelavi hrane ne gre za romantiko
Kako v Sloveniji skrbimo za samooskrbnost na področju semenarstva, kakšno prihodnost ima ekološka pridelava hrane in kaj za evropske ekološke pridelovalce hrane pomeni junija letos sprejeta uredba EU, ki rahlja …
Notas do episódio
Kako v Sloveniji skrbimo za samooskrbnost na področju semenarstva, kakšno prihodnost ima ekološka pridelava hrane in kaj za evropske ekološke pridelovalce hrane pomeni junija letos sprejeta uredba EU, ki rahlja pravila o označevanju rastlin, spremenjenih z novimi genomskimi tehnikami? O tem se bomo v sredinem intervjuju pogovarjali z Majo Kolar, doktorico znanosti s področja agronomije, sopredsednico Biodinamične federacije Demeter International, strokovno vodjo Semenjalnice ter predavateljico s področja ekološke pridelave hrane v Biotehniškem centru Naklo. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.Martin Šolar, predsednik PZS: Eden glavnih izzivov bo varnost v gorah
Martin Šolar, novi, 15. predsednik Planinske zveze Slovenije, je človek, ki je z naravo povezan že vse svoje življenje, že desetletja pa vpet tudi v delo planinske organizacije kot prostovoljni in častni vodnik …
Notas do episódio
Martin Šolar, novi, 15. predsednik Planinske zveze Slovenije, je človek, ki je z naravo povezan že vse svoje življenje, že desetletja pa vpet tudi v delo planinske organizacije kot prostovoljni in častni vodnik PZS-ja, inštruktor planinske vzgoje, alpinist ter varuh gorske narave. Po izobrazbi je magister naravovarstva in inženir gozdarstva, nekdanji direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park in trenutni direktor Kobariškega muzeja, je vodenje ene največjih prostovoljskih organizacij v Sloveniji, s 300 društvi in več kot 64 tisoč člani prevzel v času, ko je tudi tradicionalno planinstvo trčilo ob realnost množičnega turizma. Po osmih letih podpredsedniškega staža se Šolar dobro zaveda, da slovensko planinstvo nujno potrebuje strukturne spremembe in tudi nepriljubljene omejitve. Do ključnih in akutnih problemov v naših gorah ima jasno izdelana, brezkompromisna stališča, in odločno opozarja, da bodo za ohranitev gorskega sveta potrebne jasne omejitve, saj so zmogljivosti našega visokogorja že zdavnaj presežene. Novi predsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar , 15. v njeni 133-letni zgodovini je gost Romane Erjavec v današnjem Intervjuju na Prvem."Balet je najlepši poklic na svetu."
Baletni plesalec, solist, koreograf, plesni učitelj, režiser, dolgoletni vodja ljubljanskega Baleta, eden vodilnih na slovenskih baletnih deskah. Predvsem pa - baletni plesalec z vsem svojim srcem. To je gospod …
Notas do episódio
Baletni plesalec, solist, koreograf, plesni učitelj, režiser, dolgoletni vodja ljubljanskega Baleta, eden vodilnih na slovenskih baletnih deskah. Predvsem pa - baletni plesalec z vsem svojim srcem. To je gospod Janez Mejač, od letošnje pomladi tudi devetdesetletnik, čigar življenjsko - plesno popotovanje, kakor je podnaslov, lahko preplešete tudi ob branju biografije Od blata do baleta. Odrske luči, številne predstave, aplavzi, nagrade - o vsem tem Janez Mejač pripoveduje z nostalgijo in žarom v očeh, vse to je bilo njegovo življenje. Ta lepa leta bo obudil tudi v tokratnem Intervjuju. Z gospodom Janezom Mejačem se je pogovarjala Lucija Fatur.Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje: Na Pikinem festivalu letos spodbujamo branje
Velenje v teh dneh utripa v znamenju domišljije in otroške igre. Vse do petka tam pripravljajo Pikin festival, letošnja izvedba je že 37-ta. Vsako dopoldne v Velenje prispe 35 avtobusov šolarjev, dejavnosti za …
Notas do episódio
Velenje v teh dneh utripa v znamenju domišljije in otroške igre. Vse do petka tam pripravljajo Pikin festival, letošnja izvedba je že 37-ta. Vsako dopoldne v Velenje prispe 35 avtobusov šolarjev, dejavnosti za obiskovalce so brezplačne. Celotedenski festival organizira javni zavod Festival Velenje, ki ga vse od ustanovitve vodi direktorica Barbara Pokorny. V tokratnem intervjuju se bomo z njo pogovarjali o otroški domišljiji in kako v ta svet tudi zaradi organizacije festivala vstopajo odrasli. Kako utripa Velenje, sicer rudarsko mesto, s pomočjo kulture in prireditev. In nenazadnje, kako v svetu, kjer štejejo rezultati, danes organizirati prireditve.Wiyaala, ganska umetnica ter borka za pravice žensk in za socialno pravičnost
Je ena vodilnih medijskih osebnosti Gane, leta 2024 jo je BBC uvrstil na seznam 100 navdihujočih in vplivnih žensk z vsega sveta. S svojim plesom in glasbo z večjezičnimi in angažiranimi pesmimi predstavlja …
Notas do episódio
Je ena vodilnih medijskih osebnosti Gane, leta 2024 jo je BBC uvrstil na seznam 100 navdihujočih in vplivnih žensk z vsega sveta. S svojim plesom in glasbo z večjezičnimi in angažiranimi pesmimi predstavlja Afriko, ki je hkrati tradicionalna in sodobna. Je tudi velika borka za pravice žensk in za socialno pravičnost, zlasti kar zadeva poroke otrok. Njeno ime v lokalnem jeziku sissali pomeni izvajalka oziroma tista, ki dela. To je Wiyaala. Kako ji je iz majhne ganske vasi uspelo prodreti na svetovne odre, kakšne so razmere v Gani, o borbi za pravice žensk, glasbenem ustvarjanju, vračanju v Slovenijo in še marsičem bo Wiyaala spregovorila v sredinem intervjuju.Filmski kritik in prevajalec z ZF-prvencem Igor Harb: Oboževalci ZF-literature so bolj goreči, filma pa številčnejši
Prevajalec, podkaster, filmski kritik, eden glasnejših in dejavnejših ambasadorjev znanstvenofantastičnega žanra z diplomsko nalogo o Batmanu. Vse to in še več lahko pripišemo Igorju Harbu, ki je izdal svoj …
Notas do episódio
Prevajalec, podkaster, filmski kritik, eden glasnejših in dejavnejših ambasadorjev znanstvenofantastičnega žanra z diplomsko nalogo o Batmanu. Vse to in še več lahko pripišemo Igorju Harbu, ki je izdal svoj znanstvenofantastični prvenec Ko Zemlja zdrsne za obzorje založbe Goga. Zaradi njegovih prevodov lahko bralci in bralke v slovenskem jeziku berejo temeljna dela znanstvene fantastike, kot sta deli Temelji Isaaca Asimova in Dune: Peščeni planet Franka Herberta. S svojima soagentoma v podkastu Obod debatira o vsem, kar vsaj malo diši po žanru. Kaj bi vzel s seboj v vesolje in ali med maratonom razrešuje morebitne prevajalske dileme? Igor Harb je gost Tine Lamovšek.Tjaša Ferme z ljubljanske igralske akademije v New York
Tokratna gostja oddaje je slovenska igralka, režiserka, avtorica dramskih besedil in producentka Tjaša Ferme, ki že skoraj dve desetletji živi in deluje v New Yorku. V pogovoru z Lili Brunec bo odstrla del …
Notas do episódio
Tokratna gostja oddaje je slovenska igralka, režiserka, avtorica dramskih besedil in producentka Tjaša Ferme, ki že skoraj dve desetletji živi in deluje v New Yorku. V pogovoru z Lili Brunec bo odstrla del svojega ustvarjalnega življenja v Velikem jabolku, predstavila projekte in načrte za prihodnost ter bivanjsko kulturo v New Yorku in se posvetila tudi povezavam s Slovenijo.Agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik: Sušomerni rdeči alarmi gorijo že 9. teden
Vročinski rekordi, rekordno število tednov brez padavin, upadanje vode v rečnih strugah, presihanje virov pitne vode in požari zaznamujejo letošnje poletje. To, da vode zmanjkuje za vse, niso več samo občasne …
Notas do episódio
Vročinski rekordi, rekordno število tednov brez padavin, upadanje vode v rečnih strugah, presihanje virov pitne vode in požari zaznamujejo letošnje poletje. To, da vode zmanjkuje za vse, niso več samo občasne podnebne motnje, ampak nova realnost. Prizadeto je kmetijstvo, gospodarstvo, obremenjen je zdravstveni sistem. Ocene finančnih posledic letijo v nebo. Bo država še milijone namenjala za odškodnine po suši in s tem spodbujala neprilagajanje, namesto, da bi podpirala rešitve za večjo odpornost tako kmetijstva kot drugih dejavnosti. Kako se bomo odzvali, glede na napovedi, da se bodo ekstremni vremenski pojavi v prihodnjih desetih letih in več samo še stopnjevali? Bomo res kot žabe, ki ne opazijo, da se počasi kuhajo v loncu, dokler ni prepozno? O tem se bo Jernejka Drolec v sredinem Intervjuju pogovarjala z agrometeorologinjo Andrejo Sušnik z Agencije republike Slovenije za okolje.Prof. dr. Veronika Fikfak: "V pravu sem našla klic, da lahko naredim nekaj za človeka"
Dr. Veronika Fikfak je redna profesorica mednarodnega prava in človekovih pravic na Univerzitetnem kolidžu v Londonu in direktorica tamkajšnjega Inštituta za človekove pravice. Za svoje raziskave na področju …
Notas do episódio
Dr. Veronika Fikfak je redna profesorica mednarodnega prava in človekovih pravic na Univerzitetnem kolidžu v Londonu in direktorica tamkajšnjega Inštituta za človekove pravice. Za svoje raziskave na področju mednarodnega prava, javnega prava in človekovih pravic je prejela več nagrad in raziskovalnih sredstev, objavlja v uglednih revijah, kot sodnica ad hoc sodeluje pri Evropskem sodišču za človekove pravice, je strokovna članica svetovalnega odbora pri Svetu Združenih narodov za človekove pravice in članica Stalnega arbitražnega sodišča. Več o življenjski in delovni poti prof. dr. Veronike Fikfak, ki je Slovenka po svetu že 23 let, pa v sredo po 10-ih na Prvem v oddaji Intervju. Na radijski klepet jo je povabila Mojca Delač.Dr. Andraž Rangus: Migracije nam lahko kupijo čas, ne morejo pa ustaviti demografske ure
Slovenija se stara hitro – in tega trenda ne bo mogoče ustaviti. Že skoraj pred 10imi leti je številčnost starostnikov 65+ preseglo število naše najmlajše populacije, stare do 18 let. Do sredine stoletja bo …
Notas do episódio
Slovenija se stara hitro – in tega trenda ne bo mogoče ustaviti. Že skoraj pred 10imi leti je številčnost starostnikov 65+ preseglo število naše najmlajše populacije, stare do 18 let. Do sredine stoletja bo skoraj vsak tretji prebivalec Unije starejši od 65 let. Število starejših od 80 let pa se bo v tem času skoraj podvojilo. Hkrati bodo naraščali stroški pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe, največji pritisk pri nas je pričakovati okoli leta 2060. Urška Valjavec se je o posledicah demografije pogovarjala z dr. Andražem Rangusom, raziskovalcem Inštituta za ekonomska raziskovanja. Prisluhnite jima v sredinem Intervjuju po deseti na Prvem.La Maestra Mojca Lavrenčič
Mojca Lavrenčič je klasično izobražena glasbenica, pianistka, čembalistka in dirigentka. Dirigira vsem profesionalnim orkestrom v naši državi in v tujini. Februarja letos je bila sprejeta na prestižno …
Notas do episódio
Mojca Lavrenčič je klasično izobražena glasbenica, pianistka, čembalistka in dirigentka. Dirigira vsem profesionalnim orkestrom v naši državi in v tujini. Februarja letos je bila sprejeta na prestižno tekmovanje La Maestra v Parizu, na katerega sprejmejo le šestnajst udeleženk na podlagi prijavljenih posnetkov in življenjepisa. Dirigentko z absolutno zmago na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, glasbenico z nazivom najboljše dirigentke na svetu, Mojco Lavrenčič, boste spoznali v današnjem Intervjuju na Prvem.Invalidsko varstvo v Sloveniji
V Sloveniji živi po različnih ocenah med 160 tisoč in 170 tisoč ljudi z različnimi statusi invalidnosti, kar je približno 8 odstotkov prebivalstva. Lani je bilo med delovno aktivnimi prebivalci nekaj več kot 36 …
Notas do episódio
V Sloveniji živi po različnih ocenah med 160 tisoč in 170 tisoč ljudi z različnimi statusi invalidnosti, kar je približno 8 odstotkov prebivalstva. Lani je bilo med delovno aktivnimi prebivalci nekaj več kot 36 tisoč delovno aktivnih invalidov, pomemben del invalidov pa je upokojen. Kot ugotavljajo v letnem poročilu za leto 2025 v Fundaciji invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, invalidi še vedno prejemajo nizke dohodke ali nizke invalidske pokojnine, in to v znesku, ki ostaja pod pragom tveganja revščine. Kakšno je stanje na področju invalidskega varstva v Sloveniji? Ali naša država ustvarja možnosti za doseganje najvišje možne ravni zdravja, izobrazbe, zaposljivosti in socialnoekonomske neodvisnosti invalidov? Kako je z dostopnostjo na vseh področjih življenja, sodelovanjem pri soodločanju in delovanjem v družbi ter kaj bi bilo treba še urediti na sistemski ravni, da bi bili invalidi vsestransko in kakovostno vključeni v vse oblike družbenega življenja? Gost sredinega Intervjuja bo državni svetnik, predsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide v Državnem svetu Republike Slovenije in predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.Dr. Klemen Lah: Šola prihodnosti bo verjetno manj industrijska
»Mladi morajo čutiti, da nam je mar,« pravi dr. Klemen Lah, dolgoletni učitelj in član Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje. O težavah sodobne šole, permisivni vzgoji in "sončkih" …
Notas do episódio
»Mladi morajo čutiti, da nam je mar,« pravi dr. Klemen Lah, dolgoletni učitelj in član Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje. O težavah sodobne šole, permisivni vzgoji in "sončkih", drastičnem padcu bralne pismenosti, o učiteljski avtoriteti in avtonomiji ter soodnosni moči in ranljivosti mladih in odraslih se je z njim pogovarjala Liana Buršič.Vinko Kralj že tri desetletja zavzeto skrbi za učenje slovenščine v Nemčiji
Vinko Kralj že tri desetletja zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v nemški zvezni deželi Baden Württemberg. Že vrsto let je tudi vodja aktiva slovenskih učiteljev v …
Notas do episódio
Vinko Kralj že tri desetletja zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v nemški zvezni deželi Baden Württemberg. Že vrsto let je tudi vodja aktiva slovenskih učiteljev v Nemčiji, tesno pa na svojem delovnem področju sodeluje tako s Slovenijo kot tudi z nemško stroko. O svoji učiteljski poti, o učiteljskem delu v slovenski dopolnilni šoli, pa tudi o prepletanju dveh kultur - slovenske in nemške, o glasbenem delovanju in izkušnji življenja v tujini, se je z njim pogovarjala Lili Brunec.Matej Tušak: otroke učimo uspeha, premalo pa življenja
Njegovo ime največkrat povezujemo z vrhunskim športom, olimpijskimi igrami in psihično pripravo športnikov. Je eden najprepoznavnejših slovenskih športnih psihologov, profesor in avtor številnih knjig. Že več …
Notas do episódio
Njegovo ime največkrat povezujemo z vrhunskim športom, olimpijskimi igrami in psihično pripravo športnikov. Je eden najprepoznavnejših slovenskih športnih psihologov, profesor in avtor številnih knjig. Že več kot 30 let deluje v vrhunskem športu in spremlja slovenske športnice in športnike na poti do največjih uspehov. V zadnjih letih pa je bil v središču pozornosti tudi zaradi spora z vodstvom Fakultete za šport, vstopa v politiko in odmevnih javnih razprav. Ko govori o športu, govori tudi o človeku. Ko govori o družbi, odpira vprašanja o odgovornosti, kompetentnosti in zaupanju. Gost oddaje Intervju je profesor doktor Matej Tušak.Stojan Petrič: Kar je bil za Idrijo včasih rudnik, je danes Kolektor
Stojan Petrič je eden najbolj uspešnih gospodarstvenikov v Sloveniji, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Kolektorja, od upokojitve leta 2014 pa njegov prvi nadzornik. Tudi po več kot 50-ih letih ostaja zvest …
Notas do episódio
Stojan Petrič je eden najbolj uspešnih gospodarstvenikov v Sloveniji, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Kolektorja, od upokojitve leta 2014 pa njegov prvi nadzornik. Tudi po več kot 50-ih letih ostaja zvest podjetju, ki je po zaprtju rudnika živega srebra ime Idrije znova ponesel v svet. Skupina Kolektor danes zaposluje 5500 ljudi v 30-ih podjetjih in 14-ih državah. Kot poudarja Petrič, tudi dobitnik priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta, ki ga podeljuje Združenje manager, je njegov cilj, da Kolektor tudi v prihodnje ostane v slovenski lasti, njegov sedež pa v Idriji. Kakšen pa je Petrič kot človek? Delaven in discipliniran, sprošča se s tekom ali hojo po priljubljeni poti ob Rakah in igranjem harmonike, zaradi slabih izkušenj je previden do novinarjev. Ne mara potovanj in je najraje v Idriji, majhnem mestu, ki je že stoletja središče znanja in razvoja.Prof. dr. Nancy McWIlliams: »Mislim, da je biti mlad kjer koli na svetu danes izjemno težko«
»Vsaka posplošitev človeških razlik vedno trči ob dejstvo, da je človek edinstven,« pravi gostja sredinega intervjuja na Prvem, prof. dr. Nancy McWilliams, mednarodno priznana in večkrat nagrajena ameriška …
Notas do episódio
»Vsaka posplošitev človeških razlik vedno trči ob dejstvo, da je človek edinstven,« pravi gostja sredinega intervjuja na Prvem, prof. dr. Nancy McWilliams, mednarodno priznana in večkrat nagrajena ameriška psihoanalitičarka, psihologinja, predavateljica in avtorica knjig. Njena knjiga Psihoanalitična diagnostika je bila prevedena v več kot dvajset jezikov, imamo jo tudi v slovenščini. Profesorica Nancy McWilliams neutrudno raziskuje človeško osebnost in odnose, se preizprašuje o razlikah in univerzalnosti kategorij duševnih motenj ter nastavlja ogledalo družbi in posamezniku. Po šestdesetih letih kariere je še vedno dejavna, tudi na predavateljskih turnejah po svetu. Pred kratkim je obiskala tudi Ljubljano. S prof. dr. Nancy McWilliams se bo v sredo po 10. uri pogovarjala Mojca Delač.Milan Mandeljc: Šolski sistem je dober!
Ob koncu šolskega leta smo pred mikrofon povabili Milana Mandeljca, profesorja angleščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik. Ali se generacije otrok spreminjajo, ali je vzrok za pomanjkanje …
Notas do episódio
Ob koncu šolskega leta smo pred mikrofon povabili Milana Mandeljca, profesorja angleščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik. Ali se generacije otrok spreminjajo, ali je vzrok za pomanjkanje učiteljev prenizka plača, kako vzpostavlja avtoriteto in motivira učence, kako umetna inteligenca spreminja šolski prostor, kako komentira napoved nove vlade, da bo vzpostavila nevtralno šolo – to je le nekaj vprašanj za Mandeljca, ki je bil v okviru iniciative »Učitelj sem! Učiteljica sem!« izbran za Učitelja leta 2025. Med več kot 400 nominiranimi učitelji angleškega jezika z vsega sveta je bil izbran tudi med šestnajst udeležencev mednarodnega izobraževanja v Združenih državah Amerike. Pred mikrofon ga je povabila Darja Groznik.Miha Kramli: Če ni vsebinskega starševstva, mladostnik nima prostega časa, ki ga umirja, gradi in usmerja
V okviru ozaveščevalne kampanje Trip ali trik?, s katero na RTV Slovenija v tem tednu opozarjamo na pasti uporabe različnih mamil in alkohola, smo v sredin Intervju povabili dolgoletnega terapevta in vodjo …
Notas do episódio
V okviru ozaveščevalne kampanje Trip ali trik?, s katero na RTV Slovenija v tem tednu opozarjamo na pasti uporabe različnih mamil in alkohola, smo v sredin Intervju povabili dolgoletnega terapevta in vodjo Centra za zdravljenje zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica Miho Kramlija, ki se ukvarja tudi z obravnavo nekemičnih zasvojenosti, ki so povezane z igrami na srečo, videoigrami, mobilnimi telefoni in družbenimi omrežji. Miha Kramli, ki ga vabijo tudi na preventivne delavnice na šole, v pogovoru pojasnjuje povezavo med družinsko dinamiko in zasvojenostjo, vpliv elektronskih igrač na dojemljivost za pojav zasvojenosti in tudi, zakaj je potrebnih 1700 dni za spremembo življenjskega vzorca pri zasvojenih.Bram Vranken: Za lobiranje v Bruslju se letno porabi 1,3 milijarde evrov
Evropska unija je v preteklih letih sprejela več zakonov, ki naj bi ščitili uporabnice in uporabnike pred škodljivimi in nezakonitimi praksami tehnoloških gigantov. Vendar v Bruslju pripravljajo spremembe, ki …
Notas do episódio
Evropska unija je v preteklih letih sprejela več zakonov, ki naj bi ščitili uporabnice in uporabnike pred škodljivimi in nezakonitimi praksami tehnoloških gigantov. Vendar v Bruslju pripravljajo spremembe, ki naj bi to regulacijo omilile. Kaj se dogaja? To v tokratnem Intervjuju razlaga Bram Vranken iz organizacije Corporate Europe Observatory, kjer nadzorujejo, preiskujejo in razkrivajo lobiranje.Alojzija Zupan Sosič: »Cankar je menil, da Slovencem primanjkuje ironije in humorja«
Je res, da je imel Ivan Cankar patološki odnos do matere? Je res bil povsem zapit? Je sporočilo njegove književnosti res pesimistično in depresivno? – V pogovoru z literarno zgodovinarko smo preverjali kateri …
Notas do episódio
Je res, da je imel Ivan Cankar patološki odnos do matere? Je res bil povsem zapit? Je sporočilo njegove književnosti res pesimistično in depresivno? – V pogovoru z literarno zgodovinarko smo preverjali kateri stereotipi o Cankarju držijo in kateri ne.10. maja je minilo 150 let od rojstva Ivana Cankarja, pisatelja, dramatika, esejista, pesnika in javnega intelektualca, ki se ga Slovenci sicer ne obotavljamo razglašati za »našega največjega«, a se prav tako ne pomišljamo nad njim zgražati in – še zlasti v zadnjih nekaj desetletjih – tudi iskati vsakovrstnih pojasnil oziroma izgovorov, zakaj bi se branju njegove literature v kolikor je mogoče širokem loku radi ognili. Toda literarna zgodovinarka, predavateljica na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Alojzija Zupan Sosič, je prepričana, da si, če se odločimo Cankarjevo književnost ignorirati, pravzaprav delamo medvedjo uslugo.
V monografiji Uporno upanje v prihodnost : Ivan Cankar, romanopisec in mislec, ki je pred nedavnim izšla pri Cankarjevi založbi, namreč prepričljivo dokazuje, da je Cankar še kako tudi avtor za naš današnji čas. Da je Cankar pravzaprav avtor za vse čase. Da je, še drugače rečeno, ob Hiši Marije Pomočnice in Pohujšanju v dolini šentflorjanski in Podobah iz sanj in drugih delih mogoče daljnovidno in pretanjeno misliti samega sebe in svet – obenem krut, bridek in lep –, v katerem živimo. Kaj vse nas torej odriva stran od Ivana Cankarja in kaj vse bi utegnili odkriti v literarnih pokrajinah, ki nam jih je zapustil, če se bomo tjakaj le odpravili, smo v pogovoru z dr. Zupan Sosič preverjali v tokratnem Intervjuju na Prvem.MI SMO TU! Kakšno je življenje Slovencev v Benečiji in Reziji pol stoletja po rušilnem potresu?
Potres pred 50 leti ni spremenil le vasi, temveč tudi kmetijstvo in gospodarstvo. Hlevi so izginili, kmetijstvo se je začelo opuščati. Nadomestili so jih obrtniki in malo podjetništvo, ljudje pa so se še naprej …
Notas do episódio
Potres pred 50 leti ni spremenil le vasi, temveč tudi kmetijstvo in gospodarstvo. Hlevi so izginili, kmetijstvo se je začelo opuščati. Nadomestili so jih obrtniki in malo podjetništvo, ljudje pa so se še naprej izseljevali. Kako sta potres in obnova porušenih vasi vplivala na gospodarske razmere in kakšne priložnosti se ponujajo danes? O tem nekdanji župan občine Grmek, tesno vpet v popotresno obnovo, Fabio Bonini, Sandro Quaglia, direktor DMO Benečija, in Jole Namor, predsednica kulturnega društva Ivan Trinko.Vita Mavrič – ženska ustvarjalnega duha in popolne predanosti življenju
Vita Mavrič – ženska ustvarjalnega duha, čutnega izraza in popolne predanosti življenju; osebnost bogatih gledaliških in glasbenih izkušenj ter vodilna moč razvoja slovenskega šansona. Bila je soustvarjalka in …
Notas do episódio
Vita Mavrič – ženska ustvarjalnega duha, čutnega izraza in popolne predanosti življenju; osebnost bogatih gledaliških in glasbenih izkušenj ter vodilna moč razvoja slovenskega šansona. Bila je soustvarjalka in sodelavka vseh velikih, ki so pisali zlata leta slovenske popevke, je ustanoviteljica Café teatra in festivala La vie en rose. Več kot tri desetletja se dotika src občinstva s samolastnimi in neposrednimi avtorskimi glasbenogledališkimi zgodbami; kar devet albumov vsebuje njen opus. Ob tem ima Vita Mavrič manj znano bogato družinsko zgodbo, ki jo vodi nazaj do koroške ljudske pripovedi o Mojci Pokrajculji. Vita Mavrič je gostja oddaje Intervju, z njo se je pogovarjala Simona Moličnik. Foto: Tone JurcaMartina Kačičnik Jančar: Človek je zelo grabežljiva vrsta
Naravo varujemo predvsem zaradi ljudi, poudarja Martina Kačičnik Jančar z Zavoda za varstvo narave, kjer je vodja sektorja za biotsko raznovrstnost. Varstvo narave je stvar družbenega dogovora o tem, katere …
Notas do episódio
Naravo varujemo predvsem zaradi ljudi, poudarja Martina Kačičnik Jančar z Zavoda za varstvo narave, kjer je vodja sektorja za biotsko raznovrstnost. Varstvo narave je stvar družbenega dogovora o tem, katere storitve bomo v kakšni meri črpali iz narave. Da pri tem največkrat prevladajo ozki gospodarski interesi, pa je posledica iluzije o nenehni gospodarski rasti in – človekove grabežljivosti. Martina Kačičnik Jančar je gostja tokratnega Intervjuja.
Aqui estão os 40 episódios mais recentes de 100. Os mais antigos estão no feed do podcast.
Podcasts parecidos
Mais podcasts de Sociedade e cultura
Este podcast é seu?
Confirme com uma entrada no seu feed: você recebe um código aqui, adiciona como podcast:txt no canal do seu feed e nós verificamos. Depois disso, seu podcast aparece como “verificado” no SoundNode.