Ultrazvok
- Episodes
- 100
- Released
- weekly
- Latest episode
- Nov 12, 2026
About the podcast
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Episodes 100
Ko bolezni ni več mogoče pozdraviti: kako lajšati trpljenje?
V Sloveniji veliko ljudi umre v bolnišnici. Po besedah dr. Nene Golob tam umre od 70 do 80 odstotkov kronično bolnih ljudi. To je največji delež v Evropi.Paliativna oskrba je namenjena lajšanju težav in …
Show notes
V Sloveniji veliko ljudi umre v bolnišnici. Po besedah dr. Nene Golob tam umre od 70 do 80 odstotkov kronično bolnih ljudi. To je največji delež v Evropi.Paliativna oskrba je namenjena lajšanju težav in ohranjanju čim boljše kakovosti življenja ljudi z neozdravljivo boleznijo. Njen del je tudi paliativna sedacija, s katero lahko v določenih okoliščinah zdravstveno osebje lajša neobvladljive simptome in trpljenje. Kdaj pride v poštev, kako poteka in kakšne etične dileme odpira? O paliativni oskrbi in paliativni sedaciji v Ultrazvoku spregovorita zdravnici in strokovnjakinji nevrologinja asist. dr. Nataša Milivojevič (UKC Ljubljana) in onkologinja asist. dr. Nena Golob (Onkološki inštitut).
Foto: Slika je simbolična. Zdravilo za paliativno sedacijo lahko bolnik prejme v obliki podkožne injekcije ali neposredno v žilo. Če je potrebna daljša sedacija, zdravilo pogosto dovajajo neprekinjeno s posebno črpalko. Odmerek prilagajajo odzivu bolnika in stopnji sedacije, ki je potrebna za lajšanje trpljenja. /Pixabay
Znanstvenica, ki so jo zdravili z imunoterapijo, kakršno raziskuje
Italijanska imunologinja in raziskovalka dr. Elisa Oricchio o novih možnostih imunoterapije in personaliziranega zdravljenja raka.Vsak tumor je drugačen, zato se tudi pacienti na enako zdravljenje ne odzivajo …
Show notes
Italijanska imunologinja in raziskovalka dr. Elisa Oricchio o novih možnostih imunoterapije in personaliziranega zdravljenja raka.Vsak tumor je drugačen, zato se tudi pacienti na enako zdravljenje ne odzivajo enako. Italijanska imunologinja in raziskovalka prof. dr. Elisa Oricchio (EPF Lozana, Švica) s svojo skupino razvija pristop, s katerim v laboratoriju na vzorcih tumorskega tkiva preizkušajo različne vrste imunoterapije in iščejo najprimernejše zdravljenje za posameznega pacienta. Kako lahko takšne analize pomagajo pri izbiri terapije? Kaj vse vpliva na rast in razvoj tumorja? In zakaj moramo raka razumeti kot kompleksen ekosistem, ne le kot bolezen genetskih sprememb? O prihodnosti personaliziranega zdravljenja raka in izzivih, ki ostajajo, v Ultrazvoku.
Foto: Elisa Oricchio na NIB-u v Ljubljani/ Prvi
Razvili cepivo proti eni najnevarnejših oblik kožnega raka
Kako cepivo deluje, kaj točno razkrivajo rezultati kliničnih raziskav in kdaj bo dobilo dovoljenje za uporabo?Personalizirano mRNK-cepivo proti malignemu melanomu v kombinaciji z imunoterapijo obeta pomemben …
Show notes
Kako cepivo deluje, kaj točno razkrivajo rezultati kliničnih raziskav in kdaj bo dobilo dovoljenje za uporabo?Personalizirano mRNK-cepivo proti malignemu melanomu v kombinaciji z imunoterapijo obeta pomemben napredek pri zdravljenju ene najnevarnejših oblik kožnega raka. Študije so pokazale zmanjšanje tveganja za ponovitev bolezni in za smrtni izid. Kako cepivo deluje, kaj točno razkrivajo rezultati kliničnih raziskav in kdaj bo novo cepivo dobilo dovoljenje za uporabo? V Ultrazvoku pojasnjuje prof. dr. Janja Ocvirk, specialistka internistične onkologije in strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana.
Foto: Slika je simbolična/ MMC
Modra svetloba in spanec: kaj je res?
Motnje spanja ima od 10 do 30 odstotkov odraslih. Modra svetloba je le del zgodbe.Kako modra svetloba s telefonskih, računalniških in televizijskih zaslonov vpliva na naš spanec? V Ultrazvoku smo poiskali …
Show notes
Motnje spanja ima od 10 do 30 odstotkov odraslih. Modra svetloba je le del zgodbe.Kako modra svetloba s telefonskih, računalniških in televizijskih zaslonov vpliva na naš spanec? V Ultrazvoku smo poiskali odgovor na vprašanje poslušalca, ki pogosto naleti na opozorila o modri svetlobi, čeprav sam in njegovi bližnji s tem nikoli niso imeli težav. Z zdravnico asist. Kristino Ziherl s Klinike Golnik smo raziskali, kaj vse vpliva na kakovost spanja, kako si lahko pomagamo, ko zvečer ne moremo zaspati, ter kakšno vlogo imata pri tem melatonin in uspavala. In še: ali lahko izgubljene ure spanja zares nadoknadimo?
Foto: Slika je simbolična/ Pixabay
Prvo cepivo mRNK proti gripi
Ali bo tehnologija mRNK spremenila cepljenje proti gripi?Ameriška agencija za zdravila (FDA) je avgusta odobrila novo cepivo mRNK proti gripi. Kaj prinaša nova tehnologija, ki smo jo dodobra spoznali med …
Show notes
Ali bo tehnologija mRNK spremenila cepljenje proti gripi?Ameriška agencija za zdravila (FDA) je avgusta odobrila novo cepivo mRNK proti gripi. Kaj prinaša nova tehnologija, ki smo jo dodobra spoznali med pandemijo covida-19? V čem se razlikuje od klasičnih cepiv? Ali bo omogočila hitrejši razvoj cepiv in boljšo zaščito pred različnimi sevi virusa gripe? V Ultrazvoku o novostih, prednostih in omejitvah tehnologije mRNK govorita imunologinja prof. dr. Andreja Nataša Kopitar z Medicinske fakultete v Ljubljani in specialistka javnega zdravja Nadja Šinkovec Zorko z NIJZ. Pa tudi o tem, kdaj se bomo proti gripi lahko cepili v letošnji sezoni in komu cepljenje še posebej priporočajo.
Spremljanje gripe, koronavirusne bolezni in drugih akutnih okužb dihal (NIJZ) TUKAJ.
Študija družbe Moderna TUKAJ
Foto: Slika je simbolična/ BoBo
Kdaj je kašelj lahko razlog za skrb?
Ko kašelj ni več »samo« kašelj.Kašljamo vsi – strokovnjaki ocenjujejo, da v vsakem trenutku na svetu kašlja 830 milijonov ljudi. Kašelj je najpogostejši razlog za obisk zdravnika, saj spremlja številne bolezni …
Show notes
Ko kašelj ni več »samo« kašelj.Kašljamo vsi – strokovnjaki ocenjujejo, da v vsakem trenutku na svetu kašlja 830 milijonov ljudi. Kašelj je najpogostejši razlog za obisk zdravnika, saj spremlja številne bolezni, ne le pljučnih. Toda kdaj je kašelj zgolj neprijeten spremljevalec prehlada in kdaj znak, da se v telesu dogaja nekaj hujšega? Specializant pnevmologije Andraž Jug s Klinike Golnik v Ultrazvoku pojasnjuje, kdaj moramo biti na kašelj pozorni, zakaj zdravniki praviloma ne zdravijo kašlja, ampak njegov vzrok in na kakšen način lahko kašelj lajšamo doma.
Foto: Andraž Jug/ Mirjana M. Pintar; Klinika Golnik
Fizioterapevta: Več kot 7 ur na dan ne smemo presedeti!
Gibanje je univerzalno zdravilo.Premalo se gibamo in preveč sedimo. Toda koliko gibanja naše telo zares potrebuje? In kako pomembno je pri preprečevanju bolezni srca in ožilja? V Ultrazvoku o tem, kako nam …
Show notes
Gibanje je univerzalno zdravilo.Premalo se gibamo in preveč sedimo. Toda koliko gibanja naše telo zares potrebuje? In kako pomembno je pri preprečevanju bolezni srca in ožilja? V Ultrazvoku o tem, kako nam fizioterapija pomaga še preden zbolimo in kako pomembna je ob bolezni ali poškodbi, ki omejita naše gibanje. Z nami sta fizioterapevta iz Združenja fizioterapevtov Slovenije Janez Špoljar (URI Soča) in doc. dr. Tine Kovačič (CUDV Dobrna in Alma Mater Europaea).
Foto: levo Tine Kovačič, desno Janez Špoljar v vhodni avli paviljona Vrtnica Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča v Ljubljani/ Prvi
Refluks: zgaga, težko požiranje, boleče grlo, pekočina za prsnico
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste …
Show notes
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.Želodčna kislina je zelo kisla – njen pH je namreč med 1 in 2. Sluznica v želodcu je na to prilagojena, sluznica požiralnika pa ne. Med požiralnikom in želodcem leži mišica zapiralka, ki, kadar je sproščena, omogoči prehod hrane iz požiralnika v želodec; ko pa je skrčena, prepreči odtekanje želodčne kisline iz želodca v požiralnik. Če ta mehanizem popusti, pride do refluksa. Kdor trpi za refluksom najverjetneje pozna kratico GERB; okrajšavo za gastroezofagealno refluksno bolezen, za katero po ocenah strokovnjakov trpi že 20 odstotkov Američanov.
Več v Ultrazvoku z zdravnico gastroenterologinjo Marijo Žnidaršič iz Splošne bolnišnice v Celju.
Oddaja Ultrazvok o gastroskopiji TUKAJ
Foto: Slika je simbolična/ Pixabay
Preležanine: Kako jih preprečiti in pravilno oskrbeti?
»Naš bližnji je že dve leti v postelji, zdaj pa se mu je na trtici pojavila rana.« To svojci večkrat povedo Aniti Jelar, enterostomalni terapevtki iz ljubljanskega Kliničnega centra. Rana je lahko poškodba …
Show notes
»Naš bližnji je že dve leti v postelji, zdaj pa se mu je na trtici pojavila rana.« To svojci večkrat povedo Aniti Jelar, enterostomalni terapevtki iz ljubljanskega Kliničnega centra. Rana je lahko poškodba zaradi pritiska.Preležanina se lahko začne zelo hitro in skoraj neopazno – z rdečino na koži izpostavljenega dela telesa. Če pritisk traja predolgo, lahko nastane boleča in težko zaceljiva rana. Kako jo preprečiti in na kaj morajo biti pozorni zdravstveni delavci, svojci in vsi, ki skrbijo za nepokretnega človeka? Pomembni so primerno ležišče, redno spreminjanje položaja bolnika ali starejše osebe, skrb za kožo in tudi ustrezna prehrana.
O preprečevanju in zdravljenju poškodb zaradi pritiska s strokovnjakoma iz Kliničnega centra v Ljubljani: z enterostomalno terapevtko Anito Jelar in kirurgom travmatologom prof. dr. Igorjem Frangežem.
Video: Vloga prehrane pri preventivi poškodbe zaradi pritiska in pri celjenju ran TUKAJ
Video: Vloga spremembe položajev pacienta pri preprečevanju poškodb zaradi pritiska TUKAJ
Foto: Zajem zaslona UKC Ljubljana
Sedem ur in pol za zmago v anatomiji človeškega telesa
Zmaga je naša! Ekipa Medicinske fakultete V Ljubljani zmagala na olimpijadi iz anatomije človeškega telesa.Kaj vse moraš znati in vedeti, da postaneš najboljši na svetu v poznavanju anatomije človeškega telesa? …
Show notes
Zmaga je naša! Ekipa Medicinske fakultete V Ljubljani zmagala na olimpijadi iz anatomije človeškega telesa.Kaj vse moraš znati in vedeti, da postaneš najboljši na svetu v poznavanju anatomije človeškega telesa? To dobro vedo Kaja Berk Skok, Žiga Pogačar in Vid Vincenc Boc, z ljubljanske Medicinske fakultete. Letošnjega avgusta so se v Estoniji udeležili olimpijade iz anatomije. Pomerili so se z najboljšimi ekipami iz 14 držav, pri tem pa pokazali precej več kot le dobro poznavanje človeškega telesa in pomnjenje latinskih imen mišic, živcev in žil. O teoriji, o šestih urah praktičnih nalog, o anatomskih preparatih, mikroskopiranju, laparoskopiji in o nenavadnih nalogah bodo povedali v Ultrazvoku. Pa tudi o tem, kako se anatomijo sploh naučiš tako dobro, da lahko svoje znanje pokažeš pred strogo komisijo in pod tekmovalnim pritiskom.
Foto: Zmagovalci anatomske olimpijade v Estoniji: Žiga Pogačar, Kaja Berk Skok, mentor Luka Pušnik in Vid Vincenc Boc/ Luka Pušnik, UL MF
Davica v Italiji, malarija v Nemčiji, ošpice v ZDA, Zahodni Nil na Hrvaškem
Ali se bolezni iz učbenikov vračajo?Davica v Italiji, ošpice v ZDA, malarija v Nemčiji in virus Zahodnega Nila na Hrvaškem. V nekaterih primerih so bolezni terjale tudi življenja. Zakaj se pojavljajo tam, kjer …
Show notes
Ali se bolezni iz učbenikov vračajo?Davica v Italiji, ošpice v ZDA, malarija v Nemčiji in virus Zahodnega Nila na Hrvaškem. V nekaterih primerih so bolezni terjale tudi življenja. Zakaj se pojavljajo tam, kjer jih ne pričakujemo, in kaj imajo pri tem cepljenje, potovanja in nenazadnje vse bolj ugodni pogoji za širjenje komarjev? O štirih boleznih, ki so letos znova opozorile nase, z infektologinjo doc. dr. Matejo Logar (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana).
Foto: Mateja Logar/ Prvi
Rak prostate: Kako hitro od suma do diagnoze?
Dr. Mateja Kokalj Kokot iz ZD Grosuplje je pregledala več kot 1400 kartotek moških iz cele Slovenije.Rak prostate je v Sloveniji najpogostejši rak pri moških. Kako hitro moški s sumom na to bolezen in s …
Show notes
Dr. Mateja Kokalj Kokot iz ZD Grosuplje je pregledala več kot 1400 kartotek moških iz cele Slovenije.Rak prostate je v Sloveniji najpogostejši rak pri moških. Kako hitro moški s sumom na to bolezen in s težavami z žlezo prostato pridejo od družinskega zdravnika do napotnice za specialista urologa? Dobra novica: zelo hitro – mnogi še isti dan, ko pridejo na pregled, največ pa četrti dan od pregleda. Ta podatek je v doktorski raziskavi preverila asist. dr. Mateja Kokalj Kokot, specialistka družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Pregledala je več kot 1400 kartotek moških, pri katerih so odkrili raka prostate. Kaj je pokazala raziskava? Kako poteka zgodnja obravnava moških s sumom na raka prostate v slovenskih ambulantah družinske medicine? Zakaj se sogovornica zavzema za uvedbo organiziranega presejalnega programa za raka prostate?
Doktorska naloga TUKAJ
Projekt preventivnega presejanja za raka prostate - projekt PRO - PETER TUKAJ
Foto: Dr. Mateja Kokalj Kokot v svoji ambulanti v ZD Grosuplje/ Prvi
Kaj je dobro vedeti, preden vzamemo naslednjo tableto ali kapsulo
Zakaj je po zaužitju nekaterih zdravil bolj priporočljivo sedenje kot ležanje? Vsi vemo: zdravilo praviloma vzamemo z vodo. A koliko vode je dovolj? In ali veste, da je po zaužitju nekaterih tablet ali kapsul …
Show notes
Zakaj je po zaužitju nekaterih zdravil bolj priporočljivo sedenje kot ležanje?Vsi vemo: zdravilo praviloma vzamemo z vodo. A koliko vode je dovolj? In ali veste, da je po zaužitju nekaterih tablet ali kapsul bolj priporočljivo sedenje kot ležanje? Zakaj je pomembno, da zdravilo vzamemo z vodo in ne s kavo, s čajem, z mlekom ali s sokom in tudi ne z gazirano pijačo? Zakaj moramo biti pozorni na zdravila – kot so na primer diuretiki – ki vplivajo na ravnovesje tekočin v telesu? Kaj pa v resnici pomeni navodilo, da moramo zdravilo zaužiti na tešče? V Ultrazvoku o podrobnostih jemanja zdravil, ki jih pogosto spregledamo, svetuje mag. Darja Potočnik Benčič, magistra farmacije, ki predseduje Lekarniški zbornici Slovenije.
Foto: Slika je simbolična/ Pixabay
Slovenski strokovnjakinji na sledi še četrti bolezni, ki jo prenašajo klopi
Bolezen še nima imena. Po pogostosti je sicer na prvem mestu borelioza, na drugem klopni meningoencefalitis, tretja bolezen je humana granulocitna anaplazmoza. Po ugrizu klopa lahko človeka prizadene visoka …
Show notes
Bolezen še nima imena. Po pogostosti je sicer na prvem mestu borelioza, na drugem klopni meningoencefalitis, tretja bolezen je humana granulocitna anaplazmoza.Po ugrizu klopa lahko človeka prizadene visoka vročina, močan glavobol, mrzlica in huda utrujenost; testi za najpogostejši klopni bolezni – boreliozo in klopni meningoencefalitis (tretja humana granulocitna anaplazmoza je zelo redka) – pa so negativni. Slovenski raziskovalki, infektologinja dr. Petra Bogovič (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana) in mikrobiologinja doc. dr. Miša Korva (Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete), sta s sodelavci odkrili, da je vzrok te vročinske bolezni lahko tudi bakterija Spiroplasma ixodetis. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo so kot prvi na svetu razvili tudi PCR-test, s katerim lahko bakterijo dokažejo v krvi. Kaj vemo o tej doslej slabo poznani okužbi in kako pomembno je, da zdravniku povemo, da nas je ugriznil klop?
Članek TUKAJ
Oddaja: Klop, ki sproži alergijo na rdeče meso TUKAJ
Foto: Fotografija je simbolična, prikazuje pa najbolj razširjenega klopa v Sloveniji - gozdnega klopa/ Pixabay
Študija: Polovica ljubljanskih predšolskih otrok ima zobno gnilobo
Zobozdravnica Lenka Likar Ostrc pravi, da imajo nekateri otroci prizadetih vseh 20 mlečnih zob.Kar polovica ljubljanskih predšolskih otrok ima zobno gnilobo. To kaže raziskava zobozdravnice dr. Lenke Likar …
Show notes
Zobozdravnica Lenka Likar Ostrc pravi, da imajo nekateri otroci prizadetih vseh 20 mlečnih zob.Kar polovica ljubljanskih predšolskih otrok ima zobno gnilobo. To kaže raziskava zobozdravnice dr. Lenke Likar Ostrc, ki je pregledala zobe več kot 1500 otrok, starih od tri do šest let. Podatki so zaskrbljujoči tudi zato, ker je Slovenija po razširjenosti kariesa pri najmlajših slabša od številnih evropskih držav.
Zakaj so mlečni zobje veliko pomembnejši, kot si marsikdo misli? Kje delamo največ napak pri skrbi za otroške zobe? In kako lahko starši preprečijo, da bi se prvi zobje »pokvarili« že v predšolskem obdobju? Gostja Ultrazvoka je specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva asist. dr. Lenka Likar Ostrc z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Študija TUKAJ
Fotografija je simbolična/ Pixabay
V Izoli se po možganski kapi bolniki rehabilitirajo v aktivni sobi
Vadba v sobi z najlepšim razgledom na slovenski Obali.Fizioterapevtka Nataša Vatovec in nevrolog doc. dr. Bojan Rojc sta del zdravstvenega tima, ki na nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice v Izoli skrbi za …
Show notes
Vadba v sobi z najlepšim razgledom na slovenski Obali.Fizioterapevtka Nataša Vatovec in nevrolog doc. dr. Bojan Rojc sta del zdravstvenega tima, ki na nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice v Izoli skrbi za rehabilitacijo bolnic in bolnikov po preboleli možganski kapi. Sogovornika sta v tokratnem Ultrazvoku predstavila tako imenovano aktivno sobo, ki omogoča, da v Izoli v procese okrevanja lahko vključujejo nove tehnologije; na primer očala za navidezno resničnost, prilagojene računalniške igrice. Rehabilitacijo in vadbo pa spremlja umetna inteligenca. Prva evalvacija je pokazala številne prednosti in dobre rezultate. O tem, katere, pa v oddaji Ultrazvok. (Gre za ponovitev in posodobitev oddaje iz 2. 7. 2025.)
Foto: Bojan Rojc in Nataša vatovec v aktivni sobi./ Prvi
Pljučni rak: vse več razlogov za optimizem
Pogovor z onkologinjo dr. Urško Janžič s Klinike Golnik »Sem večna optimistka. Tolikšen napredek, kot smo ga videli na področju zdravljenja pljučnega raka, je dobra popotnica za naprej. Dosegli smo izvrstne …
Show notes
Pogovor z onkologinjo dr. Urško Janžič s Klinike Golnik»Sem večna optimistka. Tolikšen napredek, kot smo ga videli na področju zdravljenja pljučnega raka, je dobra popotnica za naprej. Dosegli smo izvrstne rezultate!« pravi onkologinja doc. dr. Urška Janžič s Klinike Golnik. Sogovornica tokratnega Ultrazvoka je skupaj s sodelavkami in sodelavci pripravila Poročilo bolnišničnega registra tumorjev prsnega koša Klinike Golnik za leta 2010 – 2025. Na Kliniki Golnik namreč že od leta 2010 deluje prvi in za zdaj edini bolnišnični register bolnikov s pljučnim rakom v Sloveniji. Podatki kažejo, da na Golniku odkrijejo in obravnavajo približno 40 odstotkov vseh slovenskih bolnic in bolnikov s to boleznijo, da je povprečna starost ob postavitvi diagnoze 67 let in da je kar 88 odstotkov obolelih nekdanjih ali aktivnih kadilcev.
Poročilo pa prinaša tudi spodbudno sporočilo. Razvoj sodobnega zdravljenja – od kemoterapije do tarčnih zdravil in imunoterapije – je v zadnjih letih pomembno izboljšal kakovost življenja bolnikov in bolnic ter podaljšal njihovo preživetje. Eden najbolj zgovornih podatkov je, da se je verjetnost preživetja obolelih z metastatskim nedrobnoceličnim rakom pljuč brez molekularnih označevalcev od leta 2010 do leta 2025 povečala skoraj štirikrat.
Poročilo TUKAJ
Foto:
doc. dr.Urška Janžič, dr. med., specialistka internistične onkologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik/ Klinika Golnik
Življenje v primežu skrbi in tesnobe: generalizirana anksiozna motnja
Pogovor s psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje na Gorenjskem. Generalizirana anksiozna motnja sodi med najpogostejše duševne motnje, vendar pogosto ostane dolgo neprepoznana …
Show notes
Pogovor s psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje na Gorenjskem.Generalizirana anksiozna motnja sodi med najpogostejše duševne motnje, vendar pogosto ostane dolgo neprepoznana, saj njeni simptomi nastajajo postopoma in jih ljudje velikokrat pripisujejo stresu ali napornemu življenjskemu obdobju. V oddaji Ultrazvok pojasnjujemo, kako prepoznati značilne znake generalizirane anksiozne motnje, kakšni so vzroki za njen nastanek in katere možnosti zdravljenja so danes na voljo.
S psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje na Gorenjskem predstavljamo tudi zgodbo 30-letne pacientke, ki je poiskala strokovno pomoč in po večletnem zdravljenju postopoma znova našla ravnovesje. Ob tem opozarjamo tudi na pomen zgodnjega prepoznavanja težav ter zmanjševanja stigme, ki še vedno spremlja duševne motnje.
Daljši pogovor s psihiatrinjo TUKAJ
Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ
Psihiatrična bolnišnica Begunje TUKAJ
Foto: Tina Šubic Metlikovič/ Osebni arhiv Tine Šubic Metlikovič
Nova mikrokirurgija za zdravljenje kožnega raka v Sloveniji
Ko je pomemben vsak milimeter. »Zelo sem srečen, da nam je uspelo!« pove dermatovenerolog prof. dr. Aleksandar L. Krunić ob predstavitvi nove metode zdravljenja najpogostejših rakov kože na Dermatovenerološki …
Show notes
Ko je pomemben vsak milimeter.»Zelo sem srečen, da nam je uspelo!« pove dermatovenerolog prof. dr. Aleksandar L. Krunić ob predstavitvi nove metode zdravljenja najpogostejših rakov kože na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana. Poseg, ki ima številne prednosti, so doslej izvajali le v petih evropskih državah, Slovenija je zdaj šesta.
Gre za izjemno natančno operacijo, ki omogoča odstranitev kožnega tumorja – predvsem bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma – ob čim večjem ohranjanju zdravega tkiva. »Uspešnost te metode je kar 99,6-odstotna,« poudari prof. Krunić. »To pomeni, da ima bolnik s primarnim bazalnoceličnim karcinomom tako rekoč stoodstotno verjetnost ozdravitve.«
Več v Ultrazvoku. Sodelujejo: prof. dr. Aleksandar L. Krunić, asist. Violeta Hosta in prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Foto: Pregled vzorcev kože v histopatolškem laboratoriju. Desno v ospredju je Violeta Hosta, desno v ozadju je Aleksandar L. Krunić/ UKC Ljubljana
Klop, ki sproži alergijo na rdeče meso
Slina klopov vsebuje različne alergene, ki ob klopovem ugrizu pridejo v stik z imunskimi celicami. Ugriz klopa lahko povzroči alergijo na rdeče meso. Gre za tako imenovani sindrom alfa-gal, ki so ga prvič …
Show notes
Slina klopov vsebuje različne alergene, ki ob klopovem ugrizu pridejo v stik z imunskimi celicami.Ugriz klopa lahko povzroči alergijo na rdeče meso. Gre za tako imenovani sindrom alfa-gal, ki so ga prvič opisali v Združenih državah Amerike leta 2009, danes pa ga poznamo tudi v Evropi in Sloveniji. Kako sindrom nastane? Zakaj je vedno več obolelih? Na kakšen način ga prepoznamo in diagnosticiramo? Kakšno je zdravljenje? Gost Ultrazvoka je specialist internist, alergolog in pulmolog prof. dr. Mitja Košnik s Klinike Golnik, ki pravi: »V Sloveniji poznamo nekaj sto bolnikov s to alergijo.«
Klopi nas torej lahko presenetijo na več načinov. Poleg okužb – od januarja (1.1.) do konca junija (30.6.) smo v letu 2026 po podatkih NIJZ v Sloveniji zabeležili že 2.911 primerov Lymske borelioze in 22 primerov klopnega meningoencefalitisa – lahko klopi pri nekaterih ljudeh sprožijo tudi alergijo na rdeče meso.
Foto: Amblyomma americanum, ki ga poimenujejo tudi klop osamljene zvezde/ CDC public domain
Slovenski genom: Razlikujemo se v samo 0,1 odstotka DNK
Raziskovalci želijo ugotoviti, katere značilnosti našega dednega zapisa so skupne večini prebivalcev Slovenije, katere pa nas delajo genetsko edinstvene; v čem smo si torej enaki, v čem pa se med seboj …
Show notes
Raziskovalci želijo ugotoviti, katere značilnosti našega dednega zapisa so skupne večini prebivalcev Slovenije, katere pa nas delajo genetsko edinstvene; v čem smo si torej enaki, v čem pa se med seboj razlikujemo.Čeprav je genetski zapis dveh ljudi v 99,9 odstotka enak, lahko prav 0,1 odstotka razlik pomembno vpliva na razlike v njunem zdravju. Ta majhen delež lahko namreč vpliva na tveganje za razvoj bolezni, na njihov potek in odziv na zdravljenje. »Razlike so bistvene,« opozarja znanstvenica prof. dr. Damjana Rozman s Centra za funkcijsko genomiko in biočipe Medicinske fakultete v Ljubljani. Katere genetske posebnosti so značilne za prebivalke in prebivalce Slovenije? Zakaj je poznavanje genoma pomembno za zgodnejše odkrivanje bolezni, natančnejšo diagnostiko in razvoj personalizirane medicine? V Ultrazvoku pojasnjujejo prof. dr. Damjana Rozman, asist. dr. Lucija Raspor Dall'Ollio in doc. dr. Cene Skubic. Predstavljamo projekt Slovenski genom.
Foto: Od leve proti desni: Damjana Rozman, Cene Skubic, Lucija Raspor Dall'Ollio/ Prvi
Terapevtski potencial kanabinoidov pri psihiatričnih motnjah
Številni učinki, ki jih imajo na človeško telo kanabinoidi iz konoplje, so nam znani že tisočletja. Spoznanje, da tudi človeško telo izloča snovi, ki so jim zelo podobne, pa je staro šele dobrih trideset let …
Show notes
Številni učinki, ki jih imajo na človeško telo kanabinoidi iz konoplje, so nam znani že tisočletja. Spoznanje, da tudi človeško telo izloča snovi, ki so jim zelo podobne, pa je staro šele dobrih trideset let.Kako naj si razložimo, da je človeško telo opremljeno s sistemom, ki se odziva na snovi iz konoplje – na fitokanabinoida THC in CBD? Odgovor se skriva v endokanabinoidnem sistemu. Ta je eden najbolj zanimivih in dolgo spregledanih regulacijskih sistemov v našem telesu. Med drugim ga sestavljata endokanabinoida anandamid in 2-AG ter specialni receptorji CB1 in CB2. V oddaji Ultrazvok raziskujemo, kako endokanabinoidi vplivajo na naše duševno zdravje in kakšno vlogo bi lahko imeli pri zdravljenju psihiatričnih bolezni, kot sta depresija in shizofrenija. Kaj o tem danes vemo in kakšno mesto imajo pri tem fitokanabinoidi iz konoplje, bosta pojasnila biokemičarka prof. dr. Tamara Lah Turnšek (NIB) in zdravnik Timur Mušić (UKC Ljubljana).
Sogovornika Ultrazvoka sta v znanstveni reviji Biomedicines objavila pregledni članek o izsledkih študij, ki obravnavajo vlogo endokanabinoidnega sistema pri nevropsihiatričnih motnjah. Avtorja ugotavljata, da endokanabinoidni sistem predstavlja obetavno terapevtsko tarčo pri teh motnjah, vendar so za boljše razumevanje njegovih mehanizmov delovanja ter za potrditev varnosti in učinkovitosti terapevtskih pristopov potrebne nadaljnje predklinične in klinične raziskave. Originalni članek TUKAJ
Foto: Konoplja/ slika je simbolična/ Pixabay
Dr. Škoberne: Ledvice plačujejo ceno sodobnega življenjskega sloga
Slovenski nefrolog sodeloval pri objavi treh člankov o kronični ledvični bolezni v znanstveni reviji Lancet.Ledvice lahko izgubljajo svojo funkcijo več let, ne da bi to opazili. Razvije se kronična ledvična …
Show notes
Slovenski nefrolog sodeloval pri objavi treh člankov o kronični ledvični bolezni v znanstveni reviji Lancet.Ledvice lahko izgubljajo svojo funkcijo več let, ne da bi to opazili. Razvije se kronična ledvična bolezen (KLB), ki je po ocenah strokovnjakov ena najhitreje naraščajočih zdravstvenih težav sodobnega časa. Žal je pogosto spregledana, čeprav jo odkrije že enostavna analiza krvi in urina. O tem, kdo je najbolj ogrožen, kako poteka zgodnje odkrivanje bolezni in kakšne so možnosti zdravljenja, v Ultrazvoku govori nefrolog doc. dr. Andrej Škoberne (UKC Ljubljana).
Dr. Škoberne je kot član mednarodne skupine strokovnjakinj in strokovnjakov v ugledni znanstveni reviji Lancet sodeloval pri objavi treh člankov, s katerimi splošno in strokovno javnost opozarjajo na pomen pravočasnega odkrivanja kronične ledvične bolezni. Na podlagi podatkov namreč ocenjujejo, da v razvitih državah kar od 30 do 50 odstotkov bolnikov s KLB še nima prepoznane bolezni.
Originalni članki v znanstveni reviji Lancet:
Članek 1 TUKAJ
Članek 2 TUKAJ
Članek 3 (drugopodpisan dr. Škoberne) TUKAJ
Oddaja Ultrazvok - Nefrolog: Umetna inteligenca dokazala, da se ledvični bolniki pospešeno starajo TUKAJ
Foto: Andrej Škoberne/ UKC Ljubljana
Strokovnjakinji: Tourettov sindrom ima en odstotek otrok
Pogovor s pediatrinjo in otroško nevrologinjo Jasno Oražem Mrak in s klinično psihologinjo dr. Stašo Stropnik. Mežikanje, grimase, sunkoviti gibi glave, nehoteni glasovi ali besede. To so tiki, ki so najbolj …
Show notes
Pogovor s pediatrinjo in otroško nevrologinjo Jasno Oražem Mrak in s klinično psihologinjo dr. Stašo Stropnik.Mežikanje, grimase, sunkoviti gibi glave, nehoteni glasovi ali besede. To so tiki, ki so najbolj prepoznaven znak Tourettovega sindroma. A za diagnozo se skriva veliko več. V Ultrazvoku razbijamo mite in predsodke o Tourettovem sindromu, predstavljamo najnovejša spoznanja o zdravljenju in zgodbo nagrajenega filma Preklinjam (I Swear). V tednu od 15. do 19. junija bodo dogodki mednarodne konference o Tourettovem sindromu v Ljubljano pripeljali strokovnjake, raziskovalce in ljudi s Tourettovim sindromom z vsega sveta. O sindromu v Ultrazvoku govorita strokovnjakinji s Pediatrične klinike v Ljubljani: pediatrinja in otroška nevrologinja Jasna Oražem Mrak ter klinična psihologinja dr. Staša Stropnik.
Mednarodna konferenca TUKAJ
Seminar "Tiki in Tourettov sindrom v šoli" kot preddogodek konference TUKAJ
Foto: Staša Stropnik (levo) in Jasna Oražem Mrak (desno) s Pediatrične klinike v Ljubljani/ Prvi
Raziskava: Prisotnost ljubljene osebe deluje kot učinkovit analgetik
S psihologinjo dr. Satjo Mulej Bratec o odmevni študiji, objavljeni v reviji The Journal of Pain.Zakaj obstaja bolečina — in zakaj nas ob prisotnosti ljubljene osebe boli manj? V oddaji Ultrazvok raziskujemo …
Show notes
S psihologinjo dr. Satjo Mulej Bratec o odmevni študiji, objavljeni v reviji The Journal of Pain.Zakaj obstaja bolečina — in zakaj nas ob prisotnosti ljubljene osebe boli manj? V oddaji Ultrazvok raziskujemo eno najbolj univerzalnih človeških izkušenj: bolečino. Ali je res samo opozorilni signal telesa, ali tudi nekaj, kar nastaja v možganih, odnosih in čustvih? Psihologinja in nevroznanstvenica doc. dr. Satja Mulej Bratec z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru razloži, kako lahko že sama podporna prisotnost romantičnega partnerja spremeni naše doživljanje bolečine.
Originalni članek v reviji The Journal of Pain TUKAJ
Foto: Dr. Satja Mulej Bratec/ Osebni arhiv Satje Mulej Bratec
Z boksom proti Parkinsonovi bolezni?
O presenetljivi moči gibanja v boju proti simptomom nevrodegenerativnih in motoričnih obolenj.V Ultrazvoku o Parkinsonovi bolezni – nevrodegenerativnem obolenju, pri katerem propadajo možganske celice, ki …
Show notes
O presenetljivi moči gibanja v boju proti simptomom nevrodegenerativnih in motoričnih obolenj.V Ultrazvoku o Parkinsonovi bolezni – nevrodegenerativnem obolenju, pri katerem propadajo možganske celice, ki proizvajajo dopamin. Zakaj število bolnikov narašča? Kako lahko z rednim gibanjem, kakovostnim spanjem, uravnoteženo prehrano ter socialnimi stiki vplivamo na simptome Parkinsonove bolezni in na zdravje možganov? O preprečevanju in lajšanju Parkinsonove bolezni govorita fizioterapevtka Tina Štrumelj z Nevrološke klinike (UKC Ljubljana) in nevrologinja prof. dr. Elena Moro iz Univerzitetne bolnišnice v Grenoblu (Francija). Oddaja predstavi tudi inovativne pristope rehabilitacije – od boksa do bobnanja.
Mlada zdravnica, ki preučuje neinvaziven pristop k izboljšanju Parkinsonove bolezni TUKAJ
Društvo Trepetlika TUKAJ
Foto: Elena Moro (levo) in Tina Štrumelj (desno)/ Miran Juršič
Kako spremembe na koži in nohtih razkrijejo bolezni ledvic
Zdravnik Dominik Škrinjar pojasnjuje, da se kožne bolezni, ki so povezane s slabšim delovanjem ledvic, lahko pojavijo v zelo različnih oblikah. Nekatere od teh bolezni so specifične samo za bolnike s kronično …
Show notes
Zdravnik Dominik Škrinjar pojasnjuje, da se kožne bolezni, ki so povezane s slabšim delovanjem ledvic, lahko pojavijo v zelo različnih oblikah. Nekatere od teh bolezni so specifične samo za bolnike s kronično ledvično boleznijo.Ko ledvice slabše delujejo, se spremembe pogosto pokažejo tudi na koži in nohtih. Koža je lahko suha, srbeča, vneta ali mehurjasta, pojavijo pa se lahko tudi značilne spremembe nohtov. V tokratnem Ultrazvoku Iztok Konc in zdravnik Dominik Škrinjar (UKC Maribor) znova o tem, kako lahko spremembe na koži in nohtih razkrijejo kronično ledvično bolezen, kako prepoznamo opozorilne znake in kako lahko bolnikom pomagamo. (Nekoliko spremenjeno smo oddajo prvič predvajali 29.5.2025.)
Foto: Lindsayevi nohti pri kronični ledvični bolezni (opis v oddaji)/ Nickyay/ Wikimedia, cc
Pik čebele, ki je skoraj ubil čebelarja
Resnična zgodba čebelarja Kristijana Rešetiča iz Ivančne Gorice, ki je ob hudi anafilaktični reakciji izvedel, da je alergičen na čebelji strup. V oddaji Ultrazvok predstavljamo zgodbo čebelarja Kristijana …
Show notes
Resnična zgodba čebelarja Kristijana Rešetiča iz Ivančne Gorice, ki je ob hudi anafilaktični reakciji izvedel, da je alergičen na čebelji strup.V oddaji Ultrazvok predstavljamo zgodbo čebelarja Kristijana Rešetiča iz Ivančne Gorice (Čebelarsko društvo Krka Zagradec), ki je vedel za svojo alergijo na čebelji strup in je imel pri sebi adrenalin – ko pa ga je pičila čebela, ga ni uporabil. Zakaj je v ključnem trenutku odpovedal in ga ni uporabil? Kaj se v telesu zgodi, ko gre za sekunde? Kakšni so znaki in simptomi hude alergije na pike žuželk? Najhujša oblika alergijske reakcije je anafilaksija. Ta se lahko razvije v nekaj minutah! Otekanje obraza in ustnic, dušenje, stiskanje v grlu, koprivnica, slabost. Telo se odzove burno, časa za razmislek skoraj ni.
Semaglutid in GLP-1: preboj v zdravljenju debelosti kot ga vidi patofiziolog
Študije kažejo, da lahko človek s temi zdravili v daljšem časovnem obdobju izgubi tudi 10, 15 odstotkov telesne mase. Semaglutid in nova generacija agonistov GLP-1 so v zadnjih letih premešali pravila igre – od …
Show notes
Študije kažejo, da lahko človek s temi zdravili v daljšem časovnem obdobju izgubi tudi 10, 15 odstotkov telesne mase.Semaglutid in nova generacija agonistov GLP-1 so v zadnjih letih premešali pravila igre – od začetkov zdravljenja sladkorne bolezni do revolucije zdravljenja debelosti. Kako delujejo, zakaj so tako učinkoviti in česa o njih še vedno ne vemo? O možnostih, ki se šele odpirajo – od vpliva na različne vrste odvisnosti do raziskav Alzheimerjeve bolezni – med drugim razmišlja tudi prof. dr. Sergej Pirkmajer z Medicinske fakultete v Ljubljani. V Ultrazvoku med drugim izpostavi nekatere znanstvene mejnike, ki so omogočili razvoj nekaterih danes najbolj razširjenih, predpisanih in prodajanih učinkovin.
Foto: Sergej Pirkmajer/ BoBo
Zdravljenje z naravo: dediščina Arnolda Riklija
Ko je zagovarjal vegetarijanstvo in nudizem, so ga razglašali za mazača, vendar pa so ga na sodišču vedno oprostili. V času, ko so za boljše počutje še puščali kri, je on iskal drugačne poti do zdravja. Verjel …
Show notes
Ko je zagovarjal vegetarijanstvo in nudizem, so ga razglašali za mazača, vendar pa so ga na sodišču vedno oprostili. V času, ko so za boljše počutje še puščali kri, je on iskal drugačne poti do zdravja. Verjel je v moč vode, zraka in sonca, v gibanje, počitek in v preprosto, skoraj asketsko življenje. V tokratnem Ultrazvoku v živo z Bleda predstavljamo neobičajno življenje in delo Arnolda Riklija (1823–1906). Pokojni švicarski zdravilec velja za enega najvidnejših zagovornikov t. i. atmosferičnega zdravljenja in za začetnika zdraviliškega turizma na Bledu in v Sloveniji. Njegova terapija je temeljila na vegetarijanski prehrani in na vodnih, zračnih in sončnih kopelih. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.Ko je zagovarjal vegetarijanstvo in nudizem, so ga razglašali za mazača, vendar pa so ga na sodišču vedno oprostili. V času, ko so za boljše počutje še puščali kri, je on iskal drugačne poti do zdravja. Verjel je v moč vode, zraka in sonca, v gibanje, počitek in v preprosto, skoraj asketsko življenje. V tokratnem Ultrazvoku v živo z Bleda predstavljamo neobičajno življenje in delo Arnolda Riklija (1823–1906). Pokojni švicarski zdravilec velja za enega najvidnejših zagovornikov t. i. atmosferičnega zdravljenja in za začetnika zdraviliškega turizma na Bledu in v Sloveniji. Njegova terapija je temeljila na vegetarijanski prehrani in na vodnih, zračnih in sončnih kopelih.
O Arnoldu Rikliju in njegovi zapuščini v pogovoru v živo z Bleda. Sogovornika: zdravnik mag. Leopold Zonik in skrbnik Riklijeve dediščine Vojko Zavodnik.
These are the latest 40 of 100 episodes. You’ll find older episodes in the podcast’s feed.
Similar podcasts
More Health & Fitness podcasts
Is this your podcast?
Confirm it with an entry in your feed: you get a code here, add it as podcast:txt to the channel of your feed, and we check it. Your podcast is then shown as “verified” on SoundNode.